Slučajna spremenljivka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Anaj (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Slučajna spremenljivka''' je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa ([[dogodek|dogodka]]), kjer je možnih več izidov. Pri tem pa pojavitev katerekoli vrednosti iz danega območja predstavlja slučajno vrednost. Pojem slučajna spremenljivka se uporablja v [[statistika|statistiki]] in za opisovanje [[stohastični pojav|stohastičnih pojavov]].
 
'''Definicija''' : Naj bo (Ω, ''F'', P) verjetnostni prostor.
 
Slučajna spremenljivka na (Ω, ''F'', P) je taka funkcija X : Ω -> R, za katero velja {ω є Ω : X (ω) ≤ x} є ''F'' za vse x є R.
 
Porazdelitvena funkcija verjetnosti F(x) slučajne spremenljivke X je funkcija, ki ima pri vsaki realni vrednosti x, vrednost enako dogodka X ≤ x za x є R, to je F(x) = P(X ≤ x).
 
Ni težko razmisliti, da za porazdelitveno funkcijo velja <math>\lim_{x\to-\infty} F (-∞x) = 0 </math> in F<math>\lim_{x\to\infty} F(x) = 1, </math>, kakor tudi to da je nepadajoča funkcija.
 
Poznamo dva pomembna razreda slučajnih spremenljivk, diskretne in zvezne slučajne spremenljivke. (Obstajajo pa tudi slučajne spremenljivke, ni niso ne diskretne ne slučajne.)
Vrstica 19:
</math>
 
kjer je P(X = x<sub>i</sub>)= p<sub>i</sub>. Pri tem velja : <math> \sum_{i=1}^n p_1p_i = 1 </math> in p<sub>i</sub> ≥ 0 za vse i. Ta oblika zakona velja za diskretne slučajne spremenljivke, ki zavzamejo končno mnogo vrednosti. V primeru diskretnih slučajnih spremenljivk, ki zavzamejo neskončno mnogo vrednosti, recimo (x<sub>1</sub>, x<sub>2</sub>, ...), verjenostno porazdelitev lahko podamo z eksplicitnim predpisom vrednosti P(X = x<sub>k</sub>) za vse k.
 
'''Zgled''' : Bernoullijeve slučajne spremnljivke
 
Slučajnim spremenljivkam z vrednostmi v {0, 1} bomo reklipravimo '''Bernoullijeve slučajne spremnljivke''' ali '''indikatorji'''.
Naj bo p є [0, 1], q = 1 - p.
Označimo X ~ Bernoulli(p).
Vrstica 38:
 
• Slika(X) = {1,2,...} in
 
• P(X = k) = pq<sup>k-1</sup> za vse k = 1,2,3...
 
Vrstica 51 ⟶ 52:
(Da bo druga enakost veljala tudi v primeru p=1, se zedinimo, da je 0<sup>0</sup> = 1.)
 
Porazdelitvena funkcija diskretne slučajne spremnljivke je funkcija FxF(x), določena z
 
: <math>
F (x)
= \sum_{x_i =< x} (p_i).
</math>
 
F (x) =<math>\sum</math>{<math>x_i</math> ≤ x}<math>p_i</math>.
'''Zvezne slučajne spremenljivke'''
 
Vrstica 64 ⟶ 62:
 
: <math>
F_x(x) = P(X =</math> ≤ x) = <math> \int_{\infty}^x f_{x}(u)du,
F_x(x)
= P(X =< x) = \int_{\infty}^x f_{x}(u)du,
</math>
 
Vrstica 80 ⟶ 77:
f(x) =
\begin{cases}
\frac{1}{b-a}, & \text{ce jeza } a < x < b; \\
0, & \text {sicer.}
\end{cases}
Vrstica 91 ⟶ 88:
\begin{cases}
0, & \text{ce je } x < a;\\
\frac{x-a}{b-a}, & \text{ce jeza } a =< x =< b; \\
1, & \text {ce je } x > b.
\end{cases}
Vrstica 103 ⟶ 100:
f(x) =
\begin{cases}
0, & \text{ce je } x =< 0; \\
\lambda e^{-\lambda x}, & \text {ce jeza } x > 0.
\end{cases}
</math>
Vrstica 114 ⟶ 111:
\begin{cases}
0, & \text{ce je } x =< 0; \\
1 - e^{-\lambda x}, & \text {ce jeza } x > 0.
\end{cases}
</math>
Vrstica 121 ⟶ 118:
 
: <math>
\Phivarphi_{\mu {,}\sigma^2}(x) =
\fractfrac{1}{\sqrt({2\pi\sigma^2)}} e^{-\frac{1}{2\sigma^2}(x-\mu)^2}
</math>