Sonata: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp, replaced: kompozicija → kompozicija AWB |
m robot Dodajanje: my:ဆိုနာတာ; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1:
'''Sonata''' (iz [[italijanščina|italijanskega]] ''sonare'', zveneti) je je ciklična (večstavčna) [[glasbilo|instrumentalna]] [[glasbena oblika]], ki jo izvja eden ali dva [[solo|solistična]] istrumenta, Izraz sonata izvorno dobesedno pomeni nasprotje [[kantata|kantati]] (italijansko ''cantare'', péti), ki je [[vokal]]na [[glasbena kompozicija|kompozicija]]. Navadno jo sestavljajo v trije ali štirje samostojni [[stavek (glasba)|stavki]].
== Razvoj sonate ==
Vrstica 5:
Sonata se je razvijala vzporedno z razvojem glasbil, predvsem klavirja. Eden najpomembnejših skladateljev sonat zgodnjega [[18. stoletje|18. stoletja]] je bil [[Domenico Scarlatti]] (1685-1757). Zložil je 545 [[klavir]]skih, večinoma enostavčnih sonat, v katerih je že čutiti duh [[klasicistična glasba|klasicizma]], zametke [[kontrast]]nih tem (npr. mirne in živahne) in s tem t.i. [[sonatna oblika|sonatne oblike]]. K razvoju sonatne oblike so doprinesli še njegovi sodobniki oziroma nasledniki, [[Francois Couperin]], [[Jean Marie Leclair]], [[Philippe Rameau]], [[Philipp Emanuel Bach]], [[Wilhelm Friedmann Bach]], [[Jan Vaclav Stamic]] in drugi. Razvojno obdobje je privedlo do stopnje, na kateri se je ustalila večstavčna '''klasična sonata''', ki je v prvem stavku vsebovala ''sonatno obliko'' (ekspozicija, izpeljava, repriza). Formalno štiristavčno zgradbo so v svoji osnovi poleg sonate vsebovale še: [[simfonija]], [[godalni kvartet]], [[trio]], [[kvintet]], [[sekstet]], itd., po vzoru sonate pa je zgrajen tudi klasični [[koncert (glasbena oblika)|koncert]] za solistične instrumente in orkester (vendar v treh stavkih). Sonato v osnovi sestavljajo štirje stavki:
# ''Allegro'' - v [[sonatna oblika|sonatni obliki]]
# ''Adagio'' - miren stavek, komponiran v trodelni [[pesemska oblika|pesemski obliki]] (ABA), kot [[variacije (glasba)|variacije]] ali [[rondo]] (ABACABA)
# ''Menuet'' - plesni značaj. Obdrži se do [[Beethoven|Beethovna]], ki ga zamenja s [[scherzo]]m
# ''Finale'' (allegro) - živahen stavek, pri katerem oblika ni povsem utrjena; velikokrat kor rondo, lahko pa tudi sonatna oblika, tema z variacijami in redkeje [[fuga]].
Pomembno vlogo pri oblikovanju sonate je odigral [[Joseph Haydn]], pogosto imenovan tudi kot oče simfonije in godalnega kvarteta. Haydn se je veliki meri naslanjal na Philippa Emanuela Bacha in trditve o njegovem »izumu« glasbenih oblik so bržkone pretirane. Predvsem je izpopolnil in obdelal glasbene oblike, ki so se zrcalile v delih [[Bach]]ovih sinov in nekaterih italijanskih mojstrov.
Sonata se je z obdobji spreminjala, tako po številu stavkov kot njihovi vsebini. Nenazadnje je 19. in 20. stoletje prineslo tudi enostavčne sonate, pri katerih pa gre le za shemo prvega sonatnega stavka. V nasprotnem primeru gre bolj za svobodo poimenovanja glasbene oblike kakor njen razvoj.
== Glej tudi ==
* [[sonata da chiesa]]
* [[sonata da camera]]
* [[sonatina]]
* [[sonatna oblika]] (tudi ''sonatni stavek'' ali ''sonatni allegro'')
* [[sonatni rondo]]
Vrstica 55:
[[la:Sonata]]
[[lv:Sonāte]]
[[my:ဆိုနာတာ]]
[[nl:Sonate]]
[[nn:Sonate]]
| |||