Formaldehid: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m pnp, replaced: → [[ozračje| [[Wikipedija:AutoWikiBrowser|AWB |
||
Vrstica 52:
Leta 2005 je bila svetovna proizvodnja formaldehida 21 milijonov ton.<ref>http://www.mindfully.org/Pesticide/2004/Formaldehyde-Butoxyethanol-88-IARC-7sep04.htm</ref>
<ref name="monographs.iarc.fr">http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol88/volume88.pdf "Formaldehyde".</ref>
<ref>http://en.wikipedia.org/wiki/Tonne#Derived_units_2</ref>
Vrstica 58:
==Nahajališča==
Formaldehid je vmesni produkt pri oksidaciji oz. zgorevanju [[metan]]a in drugih ogljikovih spojin, zato ga najdemo, na primer, v gozdnih požarih, izpušnih plinih avtomobilskih motorjev in tobačnem dimu. Nastaja tudi v [[
Formaldehid in njegovi [[oligomer]]i in [[hidrat]]i so v živih organizmih bolj redki. Tvorba metana, ki jo povzročajo metanogeni mikrobi, sicer poteka preko formaldehida, vendar se ta vmesni produkt pretvori b metilensko skupino v [[metanopterin]]u.
Vrstica 75:
Proses s srebrovim katalizatorjem poteka običajno pri 650°C. V tem prosesu poteka vzporedno z že omenjeno oksidacijo metanola tudi njegovo dehidrogeniranje:
:CH<sub>3</sub>OH → H<sub>2</sub>CO + H<sub>2</sub>
Formaldehid se lahko v manjših količinah sintetizira tudi drugače, vendar ti postopki niso komercialno zanimivi. Lahko bi se proizvajal z oksidacijo metana, vendar postopek industrijsko ni zanimiv, ker se formaldehid mnogo laže oksidira kot metan.<ref name=Ullmann/>
Vrstica 83:
===Primeri organskih sintez===
Formaldehid z [[acetaldehid]]om kondenzira v [[pentaeritritol]], ki je osnova za sintezo [[eksploziv]]a pentaeritritol tetranitrata (PETN, corpent, pentrit).<ref>
Kondenzacijski produkti formaldehida in [[sečnina|sečnine]], [[fenol]]a in [[melamin]]a so vsestransko uporabne [[sečninsko-formaldehidna smola|sečninsko-formaldehidne]], [[fenolno-formaldehidna smola|fenolno-formaldehidne]] in [[melaminsko-formaldehidna smola|melaminsko-formaldehidne smole]].
Vrstica 102:
V [[tekstilna industrija|tekstilni industriji]] se melaminsko-formaldehidne smole uporabljajo kot apreturna sredstva proti gubanju tkanin.<ref>
[http://www.nicnas.gov.au/Publications/Information_Sheets/Existing_Chemical_Information_Sheets/EC_IS_Formaldehyde_102007_PDF.pdf FORMALDEHYDE IN CLOTHING AND OTHER TEXTILES]</ref>
Formaldehid je tudi sestavina nekaterih šamponov.
===Drugo===
Vrstica 127:
Formaldehid je bil prva večatomska organska spojina, ki so jo odkrili v medzvezdnem prostoru.<ref>Zuckerman, B.; Buhl, D.; Palmer, P.; Snyder, L. E. 1970, ''Astrophysical Journal'', 160, 485</ref> Kasneje so ga odkrili tudi v večih področjih naše [[galaksija|galaksije]] [[Rimska cesta|Rimske ceste]] Zanj vlada veliko zanimanje, zato je predmet mnogih obširnih študij.<ref name="mangum">J. G. Mangum ''et al.'' 2008, ''Astrophysical Journal'', 673, 832.</ref>. Formaldehid naj bi nastal s [[hidrogeniranje]]m [[led]]u [[ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]]:<ref name="Woon">Woon, D.E. 2002, ''Astrophysical Journal'', 569, 541.</ref>
:H + CO → HCO
:HCO + H → H<sub>2</sub>CO
Konstanta reakcijske hitrosti je 9,2 x 10<sup>
Formaldehid je zanimiv tudi za astrokemike, predvsem zaradi majhne reaktivnosti v plinski fazi, pa tudi zato, ker sta prehoda K-dublet 1<sub>10</sub> - 1<sub>11</sub> in 2<sub>11</sub> - 2<sub>12</sub> precej jasna.
Vrstica 139:
Glavni viri poklicne izpostavljenosti zdravju škodljivega formaldehida so predvsem termični in kemični razpad formaldehidnih smol, izhlapevanje iz raztopin, na primer raztopin za balzamiranje, in zgorevanje raznih organskih snovi, na primer [[bencin]]a v [[motor]]jih, bioplina, zemeljskega plina, plina deponij in čistilnih naprav. V novejšem času se pojavlja veliko kogeneracij, trigeneracij, ter bioplinarn in deponij, ki kot pogonsko gorivo pri soproizvodnji elektrike in toplote ali hladu uporabljajo batne motorje z metanom kot gorivom. Ob obratovanju nastajajo za človeka nesprejemljivo velike količine Formaldehida.
Formaldehidne smole so zelo pogosto gradivo v gradbeništvu, zato je formaldehid najpogostejši onesnaževalec zraka v zaprtih prostorih.<ref>Indoor Air Pollution in California, Final Report, California Air Resources Board (2005) http://www.arb.ca.gov/research/indoor/ab1173/finalreport.htm, at pages 65 – 70.</ref> Pri koncentracijah, večjih od 0,1 ppm, draži oči in sluznico in povzroča solzenje.
Formaldehid je uvrščen med možne povzročitelja raka pri človeku. Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) je ugotovila, da obstojajo "zadostni dokazi", da poklicna izpostavljenost formaldehidu lahko povzroči raka v [[nos]]u in [[grlo|grlu]].
<ref
Formaldehid povzroča [[alergija|alergije]] in je zato v standardnem naboru testnih [[alergenov]]. Ljudje, ki so alergični na formaldehid, bi se morali izogibati vsem snovem, iz katerih se sprošča formaldehid.<ref>{{cite web | title = Formaldehyde allergy: What is formaldehyde and where is it found? | url = http://dermnetnz.org/dermatitis/formaldehyde-allergy.html | publisher = DermNet NZ}}</ref>
==Zastrupitev hrane==
V [[Indonezija|Indoneziji]] so leta [[2005]], v [[Vietnam]]u pa leta [[2007]] izbruhnile afere zaradi dodajanje formaldehida v hrano, da bi se podaljšala njena uporabnost. Med kontaminirano hrano so bile testenine, soljene ribe in tofu, verjeno pa tudi piščančje meso in pivo. Dodatki so pri ljudeh povzročili številne škodljive učinke, dokazi o rakavih oboljenjih pa so pomanjkljivi.<ref
==Reference==
| |||