Lomni količnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: de:Brechungsindex; kozmetične spremembe |
m pnp, replaced: → [[leča (optika)| [[Wikipedija:AutoWikiBrowser|AWB |
||
Vrstica 9:
kjer sta ''ε''<sub>r</sub> relativna [[dielektričnost]] in ''μ''<sub>r</sub> relativna [[magnetna permeabilnost]].
Lomni količnik pove kako se npr. [[hitrost svetlobe]] (ali drugega valovanja kot je [[zvok]] ipd) zmanjša v snovi. Lomni količnik tipičnega mineralnega stekla je na primer 1,5, kar pomeni, da svetloba v steklu potuje za faktor 1/1,5 = 0,67 počasneje kot svetloba v praznem prostoru. Dve lastnosti stekla in drugi prosojnih snovi sta neposredno povezani z lomnim količnikom. Svetlobni žarki pri prehodu iz [[zrak]]a v snov spremenijo smer, se [[lom svetlobe|lomijo]], kar izkoriščajo [[leča (optika)|leče]]. Svetloba se delno [[odboj svetlobe|odbije]] od površin, katerih lomni količnih je različen od lomnega količnika okolice.
Za večino snovi je μ<sub>r</sub> pri optičnih [[frekvenca]]h zelo blizu [[1 (število)|1]], tako da je lomni količnik približno:
Vrstica 24:
[[hitrost svetlobe|Hitrost vsega elektromagnetnega valovanja]] v praznem prostoru je enaka, približno 3{{e|8}} m/s, in jo označujemo s ''c''. Če je ''v'' fazna hitrost valovanja z določeno frekvenco v določeni snovi, je lomni količnik enak:
: <math> n =\frac{c}{v} \!\, , </math>
oziroma obratno:
Vrstica 38:
kjer je ''v''<sub>g</sub> skupinska hitrost. Te količine ne smemo zamenjevati z ''n'', ki je vedno določena glede na fazno hitrost. Skupinski količnik lahko zapišemo s členi, kjer je valovna dolžina odvisna od lomnega količnika:
: <math> n_{\rm g} = n - \lambda\frac{\mathrm{d} n}{\mathrm{d} \lambda} \!\, , </math>
kjer je <math>\lambda</math> valovna dolžina valovanja v praznem prostoru. Pri majhnih razdaljah se fazna hitrost elektromagnetnega valovanja v snovi zmanjša ker [[električno polje]] zmoti naboje vsakega atoma (v glavnem [[elektron]]ov) sorazmerno z dielektričnostjo snovi. V splošnem bodo naboji nihali drugače kot faza v skladu z gonilnim električnim poljem. Naboji tako sevajo svoje elektromagnetno valovanje z enako frekvenco, vendar fazno zakasnjeno. Makroskopska vsota vseh takšnih prispevkov v snovi je valovanje z enako frekvenco, vendar s krajšo valovno dolžino od izvirnega, kar vodi do zmanjšanja fazne hitrosti valovanja. Večina valovanja nihajočih nabojev v snovi bo spremenila prihajajoče valovanje, njegovo hitrost. Nekaj energije pa se bo razpršilo v drugih smereh (glej [[sipanje]]).
Vrstica 52:
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
{{phys-stub}}
| |||