Junkers Ju 87 Stuka: Razlika med redakcijama

Štuka je nastala leta 1933 na zahtevo tedaj še tajnega nemškega vojnega letalstva [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] po vzorcu starega [[Švedska|švedskega]] Junkersa iz leta [[1928]]. Namen novega strmoglavca je najbolj zagovarjal [[Ernst Udet]], [[minister]] za letalsko proizvodnjo [[tretji rajh|rajha]] (do leta [[1941]]), ki se je na obisku v [[Združene države Amerike|ZDA]] navdušil nad strmoglavci [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] in nad, v [[Evropa|Evropi]], tedaj še neznanim načinom strmoglavega [[bombardiranje|bombardiranja]]. Tako je postal Ju-87 nekakšno daljinsko [[topništvo]], ki naj bi napredujoči [[kopenska vojska|kopenski vojski]] pomagalo uničevati cilje na [[bojišče|bojišču]] in v bližnjem [[zaledje|zaledju]]. Pri tem so morali biti [[pilot]]i štuk zelo natančni, saj so morali večkrat odvreči [[bomba|bombe]] le kakšnih sto metrov pred svojimi [[četa]]mi.

Serijske štuke so prvič uporabili v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] leta [[1937]], kjer se jih je zaradi šibke nasprotnikove (republikanske) [[lovsko letalo|lovske]] obrambe oprijel [[mit]] o nepremagljivosti in neverjetni zanesljivosti njihovega bombardiranja. Na kratko bi lahko Ju-87 opisali kot razmeroma veliko dvosedežno, enomotorno letalo, z zanesljivim vrstnim Junkersovim motorjem Jumo. Šibka stran Ju-87 je bil predvsem premajhen doseg, tako da ga ni bilo mogoče uporabljati v globini nasprotnikovega zaledja. Poleg tega so bile štuke uspešne le v primeru, da je sovražnik nudil le šibek zračni odpor ali pa da če so jih spremljale [[jata|jate]] nemških lovcev, saj so bile za boj z lovskimi letali prepočasne, premalo okretne in prešibko oborožene. Zlata doba štuk se je končala v [[bitka za Britanijo|bitki za Britanijo]], kjer so [[polk]]i s temi letali utrpeli velike izgube in jih je bil [[Herman Göring|Göring]] prisiljen umakniti z bojišča. Morda so svojo zadnjo točko Ju-87 doživeli še v prvih letih vojne na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna|vzhodni fronti]], kjer so Nemci za podporo kopenski vojski uporabljali novo izpeljanko Ju-87G, katere namen je bil uničevanje številnih [[sovjeti|sovjetskih]] [[tank]]ov. Oborožena je bila z dvema topovoma kalibra 37  mm pod krili, najbolj znan pilot [[Hans Ulrich Rudel]] pa je s svojo Ju-87G uničil okoli 500 tankov. Kljub temu pa nove štuke niso mogle več odločilno vplivati na izid vojne na vzhodu, saj je znano, da je nemška vojaška moč po porazu pri [[Stalingrad]]u in po letu [[1943]] začela počasi, a vztrajno usihati. Narejenih je bilo okoli 5700 letal Ju-87 v različnih izpeljankah.

{{Portal-Vojaštvo}}

[[Kategorija:Nemški jurišniki španske državljanske vojne]]