Tit Strmljan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m še defaultsort
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 5:
Znan je po tem, da leta [[1927]] skupaj s svojimi pomočniki izkopal na [[Lestina|Lestini]] [[grob]], ki je vseboval bogate dodatke. Najznamenitejši je bil bojevnik z [[Vače|Vač]]. To je najlepši primerek kipca te vrste iz [[Halštatska doba|železne dobe]].
 
Pri izkopavanju je sodeloval tudi z arheologom [[Walter Schmid|Walterjem Schmidom]], ki je veliko izkopaval v letih [[1931]]-[[1934]], veliko pa je raziskoval tudi sam. S prvimi izkopavanji v okolici Vač so pričeli v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], prve predmete pa so izkopali vaški učitelj [[Franc Peruzzi]] in tamkajšnji prebivalci. Največja izkopavanja so bila v letih [[1878]] do [[1883]], ko so izkopavali ljubljanski muzej, dunajska [[akademija (ustanova)|akademija]] znanosti in knez Windischgratz. V letih [[1905]] do [[1913]] pa je obsežna izkopavanja vodila Vojvodina Mecklenburška. Tudi njej je pomagal Tit Strmljan, saj je dobro obvladal nemški jezik, ker je tri leta služil v cesarski vojski na [[Dunaj]]u. Večina njenih dragocenih predmetov z Vač je končala v tujini. Zbirko vaških izkopanin je hranila na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]], po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta [[1918]] pa so prišle pod sekvester [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ko je bil sekvester leta [[1929]] ukinjen, je njena hčer Maria Antoniette z dovoljenjem kralja Aleksandra dragocenosti odpeljala v tujino in dražba izkopanin je bila 19. januarja [[1934]] v [[Zürich]]u. Večino dragocenosti je odkupil Peabody Museum iz Harvarda, manjši del pa v Ashmolean muzej v [[Oxford]]u.
 
V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2000 grobov iz, [[železna doba|železne dobe]], kar Vače uvršča med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi. Tudi pripadajoča naselbina je bila med največjimi takratnimi naselbinami oz. gradišči. Razprostirala se je na Zgornji in Spodnji Kroni ter [[Slemško|Slemšku]] in je merila okrog 11 [[hektar]]jev.