Kras: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: ko:카르스트 지형
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp, replaced: kanalkanal AWB
Vrstica 2:
 
'''Krás''' je [[kamen|kamnito]] ozemlje, kjer vpliv [[voda|vode]] na [[apnenec]] ustvarja posebne površinske oblike, [[jama|jame]] in značilna [[podzemlje|podzemeljska]] pretakanja.
[[Slika:Karst_beyond_TriesteKarst beyond Trieste.jpg|right|250px|thumb|Kras nad [[Trst]]om]]
[[Slika:Kras-Nanos-jesen.JPG|right|250px|thumb|[[Vinorodni okoliš Kras]]]]
Beseda izhaja iz starega ljudskega izraza za [[kamen]] in je prvotno pomenila kamnito pokrajino. Iz tega naziva se je razvilo [[lastno ime]] '''[[Kras (področje)|Kras]]''' za vse področje, ki se razteza med [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]] in [[Vipava|Vipavsko]] dolino ter med [[Soča|Soško]] dolino in [[Brkini]].
Vrstica 29:
Ozemlje na [[jugozahod]]u Slovenije, ki je dalo krasu ime, je znano tudi pod imeni [[Kras (področje)|Pravi kras]] ali Tržaški kras, toda to ni edino kraško ozemlje v naših krajih. Skoraj [[polovica]] Slovenije (43 %) je na [[apnenec|apnenčasto]]-[[dolomit]]nem ozemlju, torej kraška. [[Kras v Sloveniji|Slovenski kras]] je med najbolj raziskanimi kraškimi področji na svetu.
 
Razen Slovenije, je tudi vsa [[obala]] [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] iz apnenca, od [[Istra|Istre]] pa do [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]], s skupnim imenom [[Dinarski kras]]. Začenja se že v Sloveniji z [[Notranjska|Notranjskimi]] planotami in v [[Istra|Istri]], nato se nadaljuje preko [[otok]]ov in vse [[Dalmacija|Dalmatinske]] obale do Grčije. Je najobsežnejše kraško področje v [[Evropa|Evropi]]. Poznamo ga pod raznimi lokalnimi imeni, tako ločimo Istrski kras, Liburnijski kras v Dalmaciji, [[Bosna|Bosanski]] kras, Vjetrena brda v [[Črna gora|Črni gori]], Kučaj v [[Srbija|Srbiji]], Albansko gorstvo in [[Peloponez|Peloponeško]] pokrajino. Značilnost Dinarskega krasa je obilje [[kraško polje|kraških polj]]. Naj omenimo na primer Kopajsko polje v Grčiji, kjer so že v [[19. stoletje|devetnajstem stoletju]] izkopali odtočni [[prekop|kanal]], ki je polje popolnoma izsušil in omogočil obdelovanje tal.
 
Popolnoma brez kraškega ozemlja je sploh malo [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]] - [[Finska]], [[Danska]] in [[Nizozemska]]. [[Kras v Evropi|Evropski kras]] je zelo raznolik, saj ne zajema samo apnenčastih tvorb, kot jih poznamo pri nas. Največja evropska jama je v [[gips]]u ([[Optimističeska jama]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]).
Kraška ozemlja se ne nahajajo samo v Sloveniji in Evropi, pač pa so razširjena skoraj [[Kras izven Evrope|povsod po svetu]]. Najobširnejši področji sta na [[Kitajska|Kitajskem]] (600.000  km² površine) in v [[Avstralija|Avstraliji]] (500.000  km²).
 
== Glej tudi ==
Vrstica 52:
 
{{Link FA|sr}}
 
[[bg:Карст]]
[[ca:Relleu càrstic]]