Divji petelin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: sq:Gjeli i egër
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 19:
 
==Opis==
Divji petelin je največji med vsemi kurami. Samec meri od 74 do 90  cm v dolžino in doseže do 5  kg teže, samica pa je kot pri ostalih kurah za tretjino manjša, v dolžino meri med 54 in 63  cm. Težka je do 3  kg. Samca je ravno zaradi velikosti nemogoče zamenjati za katero drugo kuro. Ima razmeroma dolg [[rep]], dolg vrat, njegovo perje pa je temno z vijoličastim pridihom. Zelo opazna je polkrožna bela pika na bazi [[krilo|krila]] in živordeča kožna guba (t.i. »roža«) nad očesom, ki izgleda kot obrv. Močan, vidno ukrivljen [[kljun]] je bledorumene barve. Pri vzletu je zelo glasen, sicer pa leti s hitrim, enakomernim zamahovanjem kril, ki ga prekinja z [[jadranje]]m. Dolg vrat in rep dajeta vtis, kot da so krila razmeroma majhna.
[[slikaSlika:Auerhuhn1.jpg|thumb|left|Samica]]
Samico je prav tako težko zamenjati s samicami drugih kur, saj je bistveno večja celo od samice [[ruševec|ruševca]]. Od nje se poleg po velikosti loči tudi po rjavo-oranžnem perju na [[grlo|grlu]] in zgornjem delu prsi. Po ostalih delih telesa je grahasta, nekoliko bolj blede barve kot samica ruševca, rep pa je daljši in bolj zaokrožen.
 
Divji petelin je znan predvsem po samčevem dvorjenju. Samci se spomladi zberejo na skupni jasi - »rastišču«, se postavijo na izpostavljeno mesto, razširi rep in poje značilen napev, sestavljen iz dveh delov, ki ju opisujemo kot »klepanje« in »brušenje«. Znano je, da se med »brušenjem« ne odziva na dogajanje v okolici, kar so izkoriščali [[lovec (oseba)|lovci]], da so se mu približali na ustrezno razdaljo za strel. Sicer je zelo plašen. Samica po parjenju zgradi skromno [[gnezdo]] na tleh in vanj izleže 6 do 10 [[jajce|jajc]], iz katerih se po štirih tednih izležejo mladiči. Divji petelin je izrazit [[rastlinojed]], le mladiči za svoj razvoj prvih nekaj tednov potrebujejo hrano z veliko [[beljakovina]]mi in lovijo [[žuželke]].
 
==Življenjski prostor in razširjenost==
Vrstica 30:
 
Živi po vsej [[Evropa|Evropi]] vključno z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] (razen [[Irska|Irske]], kjer je bil iztrebljen) in [[Osrednja Azija|osrednji Aziji]] do [[Kitajska|Kitajske]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je razširjen na višinah med 600 in 1500 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]] v [[Alpski svet|alpskem svetu]] ter gozdnatih [[planota]]h na [[Notranjska|Notranjskem]], [[Ribnica|Ribniškem]], [[Snežnik]]u in v [[Zasavje|Zasavju]]. Na teh nadmorskih višinah v Sloveniji prevladuje mešani gozd, zato ga kljub temu da preferira iglaste gozdove največkrat najdemo v tem [[habitat]]u.
[[slikaSlika:Capercaillie Lomvi 2004.jpg|thumb|220px|Samec med dvorjenjem]]
 
==Ogroženost in varstvo==
Vrstica 45:
 
* {{IUCN2007|assessors=BirdLife International|year=2004|id=47085|title=Tetrao urogallus|downloaded=19.4.2008}}
* Mullarney K. s sod. (1999). ''Birds of Europe''. Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8
* Sket B. s sod (ur.) (2003). ''Živalstvo Slovenije''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0410-4 {{COBISS|ID=123099392}}
* Sovinc A. (1994). ''Zimski ornitološki atlas Slovenije''. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0160-1 {{COBISS|ID=44945664}}