Humus: Razlika med redakcijama

Kompost, v katerem je mogoča nadaljnja razgradnja je včasih imenovan tudi učinkoviti ali aktivni humus, čeprav [[znanstvenik|znanstveniki]] pravijo, da če ni stabilen, to sploh ni humus. Ta vrsta komposta, bogata z ostanki [[rastline|rastlin]] in fulvična [[kislina|kislin]], je odličen vir rastlinskih hranil, vendar majhne vrednosti glede dolgoročne strukture tal in [[prst|prsti]]. Po drugi strani pa je stabilni (ali pasivni) humus, sestavljen iz huminskih kislin in huminsa, tako zelo slabo [[topnost|topen]] (oziroma tako tesno vezan na glinene delce in hidrokside), da jih [[mikroorganizem|mikrobi]] ne morejo prodreti in so zato zelo odporni na nadaljnjo razgradnjo. Stabilni humus tako dodaja v zemljo nekaj hranil, vendar igra pomembno vlogo pri zagotavljanju fizične strukture. Nekaj zelo stabilnih kompleksnih humusov je preživelo že tisoče [[leto|let]]. Najbolj stabilen humus pa je tisti, ki nastaja z počasno [[oksidacija|oksidacijo]] črnega [[ogljik|ogljika]], po vključitvi finega [[oglje|oglja]] v prahu v vrhnje plasti zemlje. Ta proces se odvija pri nastajanju rodovitne amazonske Dark Zemljine ali Terra pret de Indio.