Anorganska kemija: Razlika med redakcijama

Pomembni razredi anorganskih spojin so [[oksid]]i, [[karbonat]]i, [[sulfat]]i in [[halogenid]]i. Mnogo anorganskih spojin ima visoka [[tališče|tališča]]. Anorganske soli v trdnem stanju so slabi električni prevodniki. Njihova pomembna lastnost je [[topnost]], na primer v vodi, in [[kristal]]izacija. Nekatere soli so dobro topne v vodi, na primer [[kuhinjska sol]], druge, na primer SiO₂, pa sploh ne.

 

 

Kadar eden od reaktantov vsebuje vodikove atome, lahko pride do reakcij, v katerih se izmenjavajo [[proton]]i (H⁺ ioni). Takšne reakcije so predmet kislo-bazične kemije. Gledano bolj splošno, je [[kislina]] lahko vsaka kemijska spojina, ki veže elektronski par (Lewisova kislina). Analogno je vsaka spojina, ki donira elektronski par, Lewisova baza. Interakcije med kislinami in bazami bolj podrobno obravnava [[teorija HSAB]] (teorija o močnih in šibkih kislinah in bazah), ki upošteva tudi njihovo polarizabilnost in velikost ionov.

Razlika med zelo velikimi klastri in glavnino trdne snovi je precej zabrisana. S tem mejnim področjem se ukvarja nanoznanost oziroma nanotehnologija, ki je nastala predvsem iz študija kvantnih vplivov klastrov [[kadmij]]evih [[selenid]]ov. Velike klastre bi torej lahko opisali kot skupek med seboj povezanih atomov, ki so po lastnostih nekje med molekulo in trdno snovjo.

 

 

=== Bioanorganske spojine ===

 

=== Kvalitativne teorije ===

 

Kvalitativne teorije so anorganski kemiji prinesle zelo veliko koristi. Te teorije so enostavnejše za učenje in ne zahtevajo veliko podpore kvantne teorije. Za spojine glavnih skupin periodnega sistema elementov je zelo uporabna teorija o (elektrostatskem) odboju elektronskega para valenčne orbitale (VSEPR) <ref>''Modern Inorganic Chemistry'' W.L. Jolly ISBN 0-07-032760-2</ref>, s katero se lahko predvidi, ali vsaj racionalizira, obliko molekul. S to teorijo se lahko razloži piramidalno obliko molekule NH₃, in obliko črke T molekule ClF₃. Za [[prehodna kovina|prehodne kovine]] je zelo uporabna teorija kristalnega polja, ki omogoča razumevanje magnetizma mnogih enostavnih kompleksov, na primer zakaj ima fericianidni ion [Fe^III(CN)₆]³⁻ samo en neparen elektron, medtem ko jih ima [Fe^III(H₂O)₆]³⁺ kar pet.

Krovni pojav mehanistične kemije prehodnih kovin je kinetična labilnost kompleksov, ki jo lepo ilustrira izmenjava proste in vezane vode v prototipskih kompleksih [M(H₂O)₆]ⁿ⁺:

 

 

H₂O^* je izotopsko obogatena voda, na primer H₂¹⁷O.

Redoks reakcije so pri prehodnih elementih zelo pogoste. Delijo se v dva glavna razreda: reakcije s prenosom atoma, kakršna je oksidativna adicija/reduktivna eliminacija, in reakcije s prenosom elektrona. Osnovna redoks reakcija je samozamenjava, ki vključuje degenerirano reakcijo med oksidantom in reducentom. Takšna je, na primer, reakcija permanganata in za en elektron reduciranega manganata, ki si izmenjata en elektron:

 

 

==== Reakcije na ligandih ====

** UV-vidna spektroskopija je bila v zgodovini pomembno orodje, ker je mnogo anorganskih spojin intenzivno obarvanih.

** [[Jedrska magnetna resonanca|Jedrska magnetno resonančna]] (JMR) spektroskopija; poleg ¹H in ¹³C so "dobra" JMR jedra tudi ¹¹B, ¹⁹F, ³¹P in ¹⁹⁵Pt, ki dajejo pomembne informacije o zgradbi in lastnostih snovi. JMR spektri lahko dajo uporabne podatke tudi o zgradbi paramagnetnih spojin. JMR je pomembna tudi zato, ker je lahka vodikova jedra z rentgensko kristalografijo težko odkriti.

** ENDOR spektroskopija.

** [[Mössbauerjeva spektroskopija]].