Markazit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nastanek |
Pretvorbe, zaključek |
||
Vrstica 43:
| solubility =
| impurities =
| alteration = V zelo vlažnih pogojih se pretvori v železov(II) sulfat (FeSO<sub>4</sub>) in žveplovo kislino (H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>); FeSO<sub>4</sub> tvori mineral [[melanterit]] (FeSO<sub>4</sub>•7H<sub>2</sub>O)
| other = Magneten po segrevanju
| prop1 =
Vrstica 55:
Sveža površina minerala je svetlo rumene do skoraj bela in ima lesketajoč se kovinski [[sijaj (mineralogija)|sijaj]]. Površina kmalu pomotni in se rumenkasto ali rjavkasto obarva in dobi črno [[barva črte (mineralogija)|barvo črte]]. Markazit je krhek in se ne da raziti z nožem. Tanki ploščati kristali, združeni v skupine, se imenujejo ''petelinji grebeni''.
[[Slika:MarcasiteBrooch.jpg|left|180px|thumb|''
Ime markazit je nastalo leta 1845 iz [[arabščina|arabske]] ali [[Mavri|mavrske]] besede ''markašita'', ki pomeni ''ognjeni kamen'' oziroma pirit in njemu podobne minerale kovinske bronaste barve.<ref name=Mindat/>
Vrstica 63:
==Nastanek in nahajališča==
[[Slika:Marcasite-40471.jpg|left|thumb|180px|Skupek [[iridescenca|iridescentnih]] kristalov markazita, velikost 3,3 × 2,1 × 1,4 cm]]
[[Slika:MarcasiteGeode.jpg|left|thumb|180px|Polovici iste geode žarkastega markazita iz Francije s sledovi korozije (rumeni robovi in belo središče desne polovice)]]
Markazit je nastal kot primarni ali sekundarni mineral, praviloma pri nizkih temperaturah in v zelo kislih pogojih. Nahaja se v [[sedimentna kamnina|sedimentnih kamninah]], na primer v [[skrilavec|skrilavcih]], [[apnenec|apnencih]] in nenakovostnih [[premog]]ih in [[hidrotermalna žila|hidrotermalnih žilah]]. Pogosto ga spremljajo [[pirit]], [[pirotit]], [[galenit]], [[sfalerit]], [[fluorit]], [[dolomit]] in [[kalcit]].<ref name=Handbook/>
Vrstica 71 ⟶ 72:
V [[Slovenija|Sloveniji]] se pojavlja v [[rudnik]]ih [[Trbovlje]] in [[Zagorje]], v okolici [[Šentjur pri Celju|Šentjurja pri Celju]] in nekaj drugih manjših nahajališčih.<ref>R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 43.</ref>
==Pretvorbe==
Markazit je v zelo vlažnih pogojih bolj reaktiven od pirita. Produkta razpada sta železov(II) sulfat in [[žveplova kislina]]. Hidratizirani železov sulfat tvori bel prah, ki je sestavljen iz minerala [[melanterit]]a (FeSO4•7H2O).<ref>Klein, Cornelis and Cornelius S. Hurlbut, ''Manual of Mineralogy,'' Wiley, 20th ed. 1985, str. 286 ISBN 0-471-80580-7</ref>
Tašen razpad markazita v zbirkah mineralov se imenuje ''piritni razpad''. Med ''piritnim razpadom'' markazit reagira z [[vlaga|vlago]] iz zraka, nastalo [[žveplo]] pa z vlago tvori žveplovo kislino, ki napada tudi sosednje sulfidne minerale. Proces se prepreči ali upočasni z zmanjšanjem realativne vlažnosti pod 60%.<ref>http://www.nps.gov/history/museum/publications/conserveogram/11-02.pdf NPS ''Storage Concerns For Geological Collections,'' Conserv-O-Gram, April 1998</ref>
==Sklici==
{{opombe}}
==Viri==
* Edition Dörfler: ''Mineralien Enzyklopädie''. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
* Martin Okrusch, Siegfried Matthes: ''Mineralogie''. 7. izdaja. Springer Verlag, Berlin 2005, ISBN 3-540-23812-3
* Stefan Weiß: ''Das große Lapis Mineralienverzeichnis''. 4. izdaja. Christian Weise Verlag, München 2002, ISBN 3-921656-17-6
* Walter Schumann: ''Edelsteine und Schmucksteine''. 13. izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3
==Zunanje povezave==
* [http://www.geo.uw.edu.pl/ZASOBY/PYRITE/pyrite6.htm How Minerals Form and Change] "Pyrite oxidation under room conditions".
[[Kategorija:Železovi minerali]]
[[Kategorija:Sulfidni minerali]]
| |||