Slovenske ljudske pesmi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 178.58.155.153 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Grejo
Vrstica 1:
{{slog|slogovna pravila!}}
SLOVENSKE LJUDSKE PESMI
 
'''Slovenske ljudske pesmi''' so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali, oblikovale so se mnogotere različice napevov. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko se je začelo tlačanstvo rahljati in so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči [[Pevec|pevci]] ter [[Godec|godci]], pa tudi [[Vojak|vojaki]], študenti in [[Rokodelec|rokodelci]]. Peli in igrali so jih ob raznih družabnih dogodkih, kot so [[Ženitev|ženitovanja]], [[Sedmina|sedmine]], [[Veselica|veselice]], [[Sejem|sejmi]], [[Martinovanje|martinovanje]], [[Pust|pustovanje]] in ob zaključkih večjih [[Kmečko delo|kmečkih del]]; takrat so opevali [[Žetev|žetev]], [[Košnja|košnjo]], [[Sečnja|sečnjo]], [[Mlatenje žita|mlačvo]], [[Oranje|oranje]], [[Trgatev|trgatev]], [[Ličkanje|ličkanje]] ...
<br />Tudi razni [[Skladatelj|skladatelji]] so napisali mnoge pesmi, katere so kasneje ponarodele. Takšne so npr. pesmi; "'''''Slovenec sem"''''', "'''''Kje so moje rožice"''''', "'''''Kje so tiste stezice"''''' in druge.Gustav, Ipavec jihkatere je napisal [[Gustav Ipavec]], kasneje pa so doživele med ljudskimi pevci razne priredbe. V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z [[Dialekt|dialektom]] krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. Staro slovensko ljudsko petje oživlja slovenski ansambel [[Trotamora]].
 
==Slovenske ljudske pesmi katere so peli v 19. in 20. stoletju==
Leta 1910 je [[Janko Žirovnik]] nabral ljudske pesmi in izdal drobno knjižico v kateri je uredil del pesmi, ki so jih peli Slovenci ob raznih prilikah, knjižica ima naslov '''''Narodne pesmi z napevi'''''- (za štiri enake glasove). Naslovi teh pesmi so deloma povzeti spodaj:
*'''''Birt rajtengo piše''''',
*'''''Bog je vstvaril zemljo''''',
*'''''Dve let in pol''''',
*'''''Čez tri gore''''',
*'''''Fantje marširajo''''',
*'''''Jaz sem Kranjčičev Jurij''''',
*'''''Kako ozke so stezice''''',
*'''''Kedo bo listje grabil''''',
*'''''Ko sem k njej pršov''''',
*'''''Ljubca moja kaj si strila''''',
*'''''Ljubi fantič moj''''',
*'''''Mati zakliče''''',
*'''''Moj fantič je na T'rolsko vandrov''''',
*'''''Moj očka ima konjiča dva''''',
*'''''Moj očka so mi rekli''''',
*'''''Na planincah luštno biti''''',
*'''''N'coj je en lep večer''''',
*'''''O ja, oj ja, oj dekle moja''''',
*'''''Oj z Bogom''''',
*'''''Po polju že rožce cvetejo''''',
*'''''Pojmo na Štajersko''''',
*'''''Prišla je pomlad zelena''''',
*'''''Rože je na vrtu plela''''',
*'''''Se davno mrači''''',
*'''''Sem pa jaz pobič fajfco zgubil''''',
*'''''Soča voda je šumela''''',
*'''''U davnih starih časih''''',
*'''''Žena gre na gosti''''',-(in še mnoge druge).
 
== Najstarejše zapisane slovenske pesmi ==
 
Že [[Primož Trubar]], ki je bil tudi sam dober pevec, [[Jurij Dalmatin]] in [[Adam Bohorič]] so zapisali ali sami napisali več slovenskih pesmi, kot so:
Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali, oblikovale so se mnogotere različice napevov. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko se je začelo tlačanstvo rahljati in so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči [[Pevec|pevci]] ter [[Godec|godci]], pa tudi [[Vojak|vojaki]], študenti in [[Rokodelec|rokodelci]]. Peli in igrali so jih ob raznih družabnih dogodkih, kot so [[Ženitev|ženitovanja]], [[Sedmina|sedmine]], [[Veselica|veselice]], [[Sejem|sejmi]], [[Martinovanje|martinovanje]], [[Pust|pustovanje]] in ob zaključkih večjih [[Kmečko delo|kmečkih del]]; takrat so opevali [[Žetev|žetev]], [[Košnja|košnjo]], [[Sečnja|sečnjo]], [[Mlatenje žita|mlačvo]], [[Oranje|oranje]], [[Trgatev|trgatev]], [[Ličkanje|ličkanje]].
*'''''Hvalimo mi denes Buga'''''- (Primož Trubar),
Tudi razni skladatelji so napisali mnoge pesmi, katere so kasneje ponarodele. Takšne so npr. pesmi; "Slovenec sem", "Kje so moje rožice", "Kje so tiste stezice" in druge.Gustav Ipavec jih je napisal kasneje pa so doživele med ljudskimi pevci razne priredbe. V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z [[Dialekt|dialektom]] krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. Staro slovensko ljudsko petje oživlja slovenski ansambel [[Trotamora]].
*'''''Velikonočnica'''''- (Primož Trubar),
*'''''Pejsen od Svetega Duha'''''- (Primož Trubar),
*'''''Kadar je Jezus v nebu šal'''''- (Primož Trubar),
*'''''Tožba inu molitov'''''- (Primož Trubar),
*'''''Ena srčna molitov zoper Turke'''''- (Jurij Dalmatin),
*'''''Ta božična pejsen'''''- (Jurij Dalmatin),
*'''''Jutranja pesem'''''- (Adam Bohorič),...
[[Kategorija:Glasba]]
[[Kategorija:Ljudska glasba]]
[[Kategorija:Ljudske pesmi]]
[[Kategorija:Petje]]