Venceslav Winkler: Razlika med redakcijama

Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah, a že kmalu se je s starši preselil v [[Gorica|Gorico]], kjer je začel obiskovati [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Leta [[1915]], z izbruhom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je družina prebegnila v [[Šentvid pri Ljubljani]]. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje ljubljansko [[realka | realko]] in učiteljišče. Po maturi je služboval najprej v okolici [[Ptuj | Ptuja]]a in [[Krško|Krškega]], nato pa na [[Bloke|Blokah]] in na [[Dolenjska|Dolenjskem]].

Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah [[Naš rod]], [[Zvonček (revija)|Zvonček]], [[Razori]], [[Gruda]], [[Mladika]], [[Ciciban (revija)|Ciciban]], [[Pionir]] (sedaj revija [[Gea]]), [[Pionirski list]], [[Kurirček]] in [[Mladi svet]]. Leta [[1938]] je objavil svojo prvo knjigo - [[povest]] ''Hribčev Gregec''. V zgodnjesrednjeveško [[Slovani|slovansko]] zgodovino se je ozrl z delom ''Mladec Dragožit'', povestjo iz dobe pokristjanjevanja. Kmalu po osvoboditvi ([[1947]]) je v knjigi z naslovom ''Petelinje pero'' objavil zgodbi ''Petelinje pero'' in ''Koča ob cesti''. V knjigi, ki je sledila - ''Trgovina sredi sveta in druge zgodbe'' - je zbral vse svoje že prej objavljene [[pravljica|pravljice]]. Skupni motivi pravljic so: sreča, zemlja in posest ter oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, še vedno pa se ne dajo opredeliti kot tipične sodobne pravljice. Sledila so še druga dela za mlade.

Njegova otroška in mladinska dela so tematsko raznolika; velikokrat se pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Glavna značilnost junakov je upor svetu odraslih oziroma pobeg v svoj svet, ki se ne pusti zavesti svetu odraslih. Najbolj znana dela so povest ''Gadje iz Šiške'', [[Seznam literarnih pojmov | krajša zgodba]], ''Dolgonožci in počasni jež'' ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije ''Drejc z Višave''.