Celjski grad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Opombe in sklici: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}} |
m pnp, replaced: → [[obramba (vojaštvo)| [[Wikipedija:AutoWikiBrowser|AWB |
||
Vrstica 1:
[[Slika:
[[Slika:Wapen 1545 049.jpg|thumb|right|200px|Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', [[Frankfurt na Majni]], [[1545]]]]
[[Slika:Celje-1441.JPG|thumb|right|200px|Celjski grad na sliki iz leta [[1750]] (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen, pogled proti jugu.]]
[[Slika:Celje Vischer.jpg|thumb|right|200px|Celjski grad, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, [[Gradec]] [[1681]]]]
'''Celjski grad''' ('''Celjski zgornji grad''' in tudi ''Stari grad'') je nekdanji [[grad]] in sedež [[grof]]ov [[Celjski grofje|Celjskih]]. [[lega|Leži]] na triadni vzpetini ob jugovzhodnem robu [[Celje|Celja]], kjer reka [[Savinja]] v okljuku zavije v [[
== Zgodovina ==
Vrstica 14:
=== Grad v lasti Žovneških in Celjskih ===
Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in [[Aufensteini|Aufensteinovci]]. Vhod v grad so Žovneški [[svobodnik]]i uredili s severne strani. Gradu so še pred letom [[1300]] dodali novi venec [[obzidje|obzidja]] in ga na severni strani okrepili z obrambnim [[stolp
Po izumrtju njihove [[rodbina|rodbine]] leta [[1333]] je grad prešel v roke Žovneških gospodov, od leta [[1341]] grofov Celjskih, in od leta [[1436]] Celjskih knezov. Grofje Celjski so začeli utrdbo preurejati v udobnejše stanovanjsko bivališče in uradno prebivališče. Okoli leta [[1400]] so dodali štirinadstropni [[obrambni stolp]] in ga kasneje imenovali Friderikov stolp (''bergfrid''). Na vzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni del gradu za Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba ([[palas]]). Tu so bili prostori za ženske ([[kamenata|kamenate]]). Ta del se je končal ob ozkem predgradju in je slabo ohranjen. Na južni strani je bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel [[kapela|kapelico]] [[sveti Andrej|svetega Andreja]]. S [[srednji vek|srednjeveškim]] [[orožje]]m gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je iz gradu vodil skriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in so imeli na njem gradnika ([[kastelan]]a), poveljnika gradu z oboroženim spremstvom.
Vrstica 25:
=== Grad za časa Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti ===
Prvi cesarski oskrbnik je leta [[1461]] postal Krištof pl. Ungnad, drugi pa leta [[1463]] Jurij pl. Apfaltrer. V letu [[1470]] je prevzel Stari grad v oskrbo Andrej pl. Hohenwart. Ob prevzemu je obljubil, da bo za grad lepo skrbel in ga vzdrževal. To službo je opravljal vse do svoje smrti leta [[1503]]. Kot grajski glavar mu je sledil Jakob pl. Landau, sicer vladarjev upravnik na Gornjem in Spodnjem Švabskem. Glavarstvo je od cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]], tedaj še nemškega kralja, prejel leta [[1506]], saj mu je Landau posodil 10.000 [[goldinar]]jev. V letu [[1514]] je bil Landau še glavar. Dve leti kasneje [[1516]] je bil začasni glavar Bernard Raunacher. Cesar mu je naročil, da mora takoj izročiti celjsko glavarstvo Gašperju Herbstu in se zadovoljiti z uživanjem dohodkov [[Novo mesto|Novega mesta]] ([[Rudolfswert]]). Kasneje so mu sledili še drugi. Večina glavarjev je opravljala dolžnosti [[vicedom]]a in oskrbnika gospoščine. Kmalu je vloga gradu postajala vse manj [[obramba (vojaštvo)|obrambna]] in vse bolj gospodarska.
Gornjeceljski grad je bil tedaj najpomembnejši grad ne samo pri nas, ampak v vseh Vzhodnih Alpah. Celotni grad je imel [[površina|površino]] približno [[1 E3 m²|5500]] m². Iz sedanjih razvalin in iz ohranjenih upodobitev je moč dobiti popolnejšo sliko gradu. Njegov arhitekturni razvoj je uveljavil nekatere rešitve, po katerih so se zgledovali mnogi gradovi na ozemljih, do koder je segal vpliv celjskih zvezda.
Vrstica 31:
Grad je začel propadati kmalu po tem, ko je izgubil svoj strateški pomen. Ob koncu [[17. stoletje|17. stoletja]] na Friderikovem stolpu ni bilo več strehe. Nima je več že tudi na [[Georg Matthäus Vischer|Vischer]]jevi upodobitvi gradu iz leta [[1681]]. Pri obnovi [[Celjski spodnji grad|spodnjega (mestnega)]] gradu so leta [[1748]] pobrali strešno opeko. V letu [[1755]] je grad kupil grof Gaisruck in snel tudi ostrešje. Najlepše klesance je porabil pri zidavi [[dvorec|dvorca]] [[Novo Celje]] med [[Petrovče|Petrovčami]] in [[Žalec|Žalcem]]. V gradu zato ni bilo več moč živeti. Grad se je spreminjal v pravo razvalino. Zadnji prebivalci so na njem živeli še leta [[1795]].
[[Slika:
[[Slika:Celje Celjski grad 2007-07 004.jpg|thumb|right|200px|Celjski grad, oddaljen pogled proti severovzhodu]]
[[Slika:Celje Celjski grad 007.jpg|thumb|right|200px|Celjski grad, pogled z Miklavškega hriba proti vzhodu]]
Vrstica 39:
=== 19. in 20. stoletje ===
Leta [[1846]] je razvaline kupil štajerski guverner grof Wickenburg in jih dal v last [[Štajerski deželni stanovi|Štajerskim deželnim stanovom]]. Za razvaline se je leta [[1871]] začelo zanimati Olepševalno društvo. Celjsko Muzejsko društvo je leta [[1882]] začelo prizadevanja za obnovo gradu, ki še vedno traja. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je [[
=== 21. stoletje ===
V zadnjih letih grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Morda se gradu obetajo boljši časi v nasprotju z znano krilatico »''Danes Celjski grofje in nikdar več.''« [[Turistično društvo Celje]] v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, kjer potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Priredili so tudi nekaj glasbenih koncertov ([[Laibach]]). Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev.<ref>
Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, zabavno-kulturna prireditev, ki nosi ime prav po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije. Veronikini večeri potekajo že trinajst let, enako že trinajstič podeljujejo Veronikino nagrado, ter petič Zlatnik poezije.
| |||