Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 2:
'''Orfej in Evridika''' je [[mitologija|mitološka]] zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
 
__TOC__
== Mitološka različica ==
=== Orfej in Evridika ===
 
Orfej - največji grški mitični pesnik, sin [[Trakija|traškega]] kralja [[Ojager|Ojagra]] in [[muza|muze]] [[Kaliopa|Kaliope]], je bil poročen z lepo najado<ref>Najada je nimfa, ki živi v vodi. ''Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika.''</ref> [[Evridika|Evridiko]], ki jo je imel zelo rad. Nekoč jo je pičila [[kača]] in Evridika je umrla. Orfej pa njene smrti ni prenesel in je sklenil, da gre ponjo v Had. V deželi mrtvih je vladarja podzemlja - [[Perzefona|Perzefono]] in [[Had]]a - ganil s svojo glasbo. Evridiko sta mu vrnila pod pogojem, da se na poti nazaj na svet ne bo ozrl. A ko sta bila z Evridiko že blizu izhoda, je Orfeja zaskrbelo, da bi Evridika opešala in se je ozrl. Tedaj pa je [[nimfa|nimfi]] spodrsnilo in Orfej jo je izgubil za vedno.
 
Obupani [[pevec]] je zaman poskušal spet prečkati reko v podzemlje in tako sedem dni presedel pri stigijskem bregu ter se nato umaknil v planine [[Balkan]]a.
 
[[Slika:Frederic Leighton-Orfeo ed Euridice-1864.jpg|thumb|left|Frederic Leighton: ''Orfej in Evridika'']]
=== Orfejeva smrt ===
[[Slika:Frederic Leighton-Orfeo ed Euridice-1864.jpg|thumb|left|Frederic Leighton: ''Orfej in Evridika'']]
 
Orfej je po Evridikini izgubi igral le žalostne melodije. Nekoč so ga uzrle [[bakhantke]]<ref>Bakhantke (tudi menade) so častilke boga vina in veseljačenja [[Dioniz|Bakha]].</ref> ter, češ, da jih pevec žali, pričele vanj lučati kamenje, gorjače, grude prsti … Srdite bakhantke so tako Orfeja raztrgale. Za Orfejem je žalovalo vse živo in neživo, ki je poslušalo njegove pesmi. Reka pa je s sabo odnesla Orfejevo liro in glavo, ki so ju valovi naplavili na otoku [[Lesbos]]. [[Zevs]] pa je v spomin na mogočnega pevca Orfejevo liro postavil na nebesni svod.
Vrstica 40 ⟶ 41:
=== Orfej in Evridika v operi ===
 
Mit o Orfeju in Evridiki je na koncu 16. in začetku 17. stoletja zaživel v prvih treh [[opera]]h, in sicer v ''Evridiki'' Jacopa Perija (1600), ''Evridiki'' Giulia Caccinija (1600) in ''Orfeju'' [[Claudio Monteverdi|Claudia Monteverdija]] (1607).<ref>Adam, A. (2009): ''Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni.'' Ljubljana: Sophia. Str. 65.</ref> Opera ''Orfej in Evridika'' je tudi eno najprepoznavnejših del [[Nemci|nemškega]] [[skladatelj]]a [[Christoph Willibald Gluck|Christopha Willibalda [[Gluck]]a,<ref>Schwab, G. (2005): ''Najlepše antične pripovedke.'' Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 49.</ref> motiv nimfe in pevca pa je prevzel tudi [[Avstrija|avstrijski]] skladatelj Franz [[Joseph Haydn]] v svojem delu ''L'anima del Filosofo'' oziroma ''Orfej in Evridika'' (1791).
 
=== Orfej in Evridika v slikarstvu in kiparstvu ===