Redakcija: 00:47, 9. oktober 2010 uredi MystBot (pogovor \| prispevki) Boti 12.309 urejanj m robot Dodajanje: ja:古東スラヴ語 ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:09, 17. oktober 2010 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pnp, replaced: → [[Bizantinsko cesarstvo\| [[Wikipedija:AutoWikiBrowser\|AWB Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Stárorúščina''' (ustreznejše je poimenovanje [['''starovzhodnoslovanščina]]''') ({{jezik-ru\|древнеру́сский язы́к}}, {{jezik-be\|stararúskaja móva}}, {{jezik-uk\|давньоукраїнська, давньоруська, давньокиївська мова}}) je oznaka za splošni [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)\|jezik]] [[vzhodni Slovani\|vzhodnih]] [[Slovani\|Slovanov]] v času od [[7. stoletje\|7.]] do [[14. stoletje\|14.]]-[[15. stoletje\|15. stoletja]]. Staroruščina torej ni stara ruščina (velikoruščina), temveč je skupen prednik današnje [[beloruščina\|beloruščine]], [[rusinščina\|rusinščine]], [[ukrajinščina\|ukrajinščine]] in tudi [[ruščina\|ruščine]]. == Značilnosti == Vrstica 12: [[nosnik\|Nosniški]] glasovi (ѧ, ѫ) so bili v staroruščini še v času pisanih virov. V [[12. stoletje\|12.]] in [[13. stoletje\|13. stoletju]] je v staroruščini prišlo do korenite prenove zaradi upadanja omejenih glasov (ъ, ь). K vzhodnim Slovanom je v [[10. stoletje\|10. stoletju]] poleg pismenosti v knjigah iz slovanskega juga prišla tudi [[staroslovanščina]], oziroma [[cerkvenoslovanščina]]. Cerkvenoslovanščino so vzhodni Slovani kot jezik [[bogoslužje\|bogoslužja]] in duhovne književnosti ter zaradi velike sorodnosti v zgradbi kmalu sprejeli kot [[knjižni jezik]]. Skozi čas je jezik vse bolj dobival ruski pridih, oziroma je bil v mnogih elementih vključen v staroruski knjižni jezik, kasneje pa tudi v sodobno knjižno ruščino. Od 10. stoletja je s posredovanjem cerkvenoslovanščine na rusko kulturo in stoletje prej na slovanski jug začela vplivati po obliki in vsebini bogata [[~~Bizanc~~Bizantinsko cesarstvo\|bizantinska]] kultura, oziroma [[Sredozemlje\|sredozemska]] kultura. Že v [[11. stoletje\|11. stoletju]] cerkvenoslovanščina ni bila le verski jezik in je začela vstopati tudi na druga kulturna področja. Nekatera, po vsebini svetovna dela bizantinske kulture so prevedli iz [[grščina\|grščine]] v cerkvenoslovanščino. Na primer ''Aleksandrida'', ''Zgodovina judovske vojne'' Josipa Flavija in druga. V [[Rusija\|Rusiji]] so se tako v relativno kratkem času začeli razvijati mnoge zvrsti bizantinske [[književnost]]i in [[znanost]]i: bogoslužna besedila, [[življenjepis]]i, [[apokrif]]i, [[kronika\|kronike]], [[zgodovina\|zgodovinska]] in [[naravoslovje\|naravoslovna]] besedila in drugo. V [[Kijevska Rusija\|Kijevski Rusiji]] so nastajala tudi izvirna književna dela. Njihov jezik kaže na združitev cerkvenoslovanščine z vzhodnoslovanskimi elementi in se je od dela do dela razlikoval (npr. ''[[Pesem o pohodu Igorjevem]]'' (''Слово о плъку Игоревѣ'', ''Слово о полку Игореве''), ''[[Beseda o zakonu in blagostanju]]'' (''Слово о закону и благодати''), dela [[Vladimir Monomah\|Vladimirja Monomaha]] idr.). V besedilih upravno-pravne narave (npr. ''Ruska pravica'' (''Русская правда'')) je bilo elementov cerkvenoslovanščine manj. Velika notranja jezikovna razdvojenost je značilna za letopise, ker so obsegali elemente raznih žanrov. Vrstica 21: {{slovanski jeziki}} {{lang-stub}} [[Kategorija:Slovanski jeziki]] [[Kategorija:Beloruščina]]

Starovzhodnoslovanščina: Razlika med redakcijama