Nikolaj Kuzanski: Razlika med redakcijama

V tem času je napisal delo ''De concordantia catholica'', zbirko razmišljanj o cerkvi. To delo je dolgo služilo kritikom [[papeštvo|papeštva]] še dolgo po tem ko je Kuzanec zapustil [[Basel]] in se leta [[1438]] pridružil naporu [[papež Evgenij IV.|papeža Evgena IV.]] v približevanju zahodnih cerkva z vzhodnimi. Tega leta je [[papež Evgen IV.]] poslal Kuzanskega v okviru [[Koncil v Firencah|Koncila v Firencah]] v [[Konstantinopel]], da bi zaradi čedalje večje nevarnosti pred [[Turki|turškim]] prodiranjem, ki je ogrožalo prestolnico [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanc]]a, pomagal pri spravi obeh krščanskih cerkva, ki sta bili od [[vzhodni razkol|velikega vzhodnega razkola]] leta [[1054]] ločeni. Kuzanskemu se poslanstvo v Konstantinoplu ni posrečilo, dobil pa je mnogo več. Videl je, da je v mestu velikanska zakladnica neprecenljivih zakladov starih grških [[rokopis]]ov, ki so tam pozabljeni in neuporabljeni ležali skozi stoletja. Veliko jih je vzel s seboj v Italijo, na primer znamenito [[Diofant]]ovo knjigo ''Aritmetika''. Spoznal pa je tudi grškega vladiko v [[Nikeja|Nikeji]], [[arhiepiskop]]a in strokovnjaka za [[Platon]]ovo filozofijo [[Ivan Bessarion|Ivana Bessariona]]. Bessarion je pozneje spremljal [[seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskega cesarja]] [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]] v [[Ferrara|Ferraro]], da bi na koncilu pomagal združiti grško in rimsko cerkev, namesto tega pa je pod vplivom Kuzanskega prestopil k [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]] in postal kardinal. Tako je Kuzanec poleg grških rokopisov pripeljal s seboj tudi zelo dobrega poznavalca grškega jezika.

Na povratku iz Kostantinopla je Kuzanski med burno vožnjo veliko premišljeval, kar ga je usmerilo k pisanju o bolj [[metafizika|metafizičnih]] vsebinah. Nato je predstavljal papeža v Nemčiji in postal znan kot Herkul Evgenove stvari. Po uspešni zadolžitvi kot papeški [[nuncij]], ga je Nikolaj V. leta 1448 ali 1449 povzdignil v kardinala. Leta [[1450]] so ga imenovali za [[Brixen|brixenškegabrixen]]škega [[škof]]a. Njegovemu škofovanju je nasprotoval avstrijski nadvojvoda [[Sigismund]]. Nadvojvoda je leta [[1460]] Kuzanca zaprl, zaradi česar je [[papež Pij II.]] izobčil Sigismunda in izrekel [[interdikt]] nad njegovimi pokrajinami. Nikolaj Kuzanski se nikoli ni mogel vrniti v svojo [[škofija|škofijo]].