Bagrat IV. Gruzijski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Napadi Seldžukov: pp AWB |
|||
Vrstica 2:
'''Bagrat IV.''' ([[gruzinščina|gruzijsko]]: ბაგრატ IV), [[Gruzija|gruzijski]] [[kralj]] iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od [[1027]] do [[1072]], * [[1018]], † [[24. november]] [[1072]]
Med svojim dolgim vladanjem se je ukvarjal predvsem z brzdanjem visokega plemstva in obrambo Gruzije pred napadi [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in [[Seldžuki|Seldžukov]]. V nizu spopadov mu je uspelo poraziti družino Liparitidov, ki je bila njegov največji tekmec. Pod svojo oblast je dobil več fevdalnih enklav in tako zmanjšal moč kraljev Lorija in Kahetija ter [[
==Zgodnje vladanje==
Bil je sin kralja Jurija I. (vladal od [[1014]] do [[1027]]) in njegove prve žene Mariam Vaspurakanske. Ko je imel tri leta, ga je oče leta [[1022]] kot plačilo za poraz v vojni z Bizantinci predal kot talca bizantinskemu cesarju [[Bazilij II. Bulgarokton|Baziliju II. Bulgaroktonu]] (vladal od [[976]] do [[1025]]). Naslednja tri leta je mali Bagrat preživel v [[Istanbul|Bizanc]]u, leta [[1025]] pa so ga izpustili. Med njegovim ujetništvom je cesar Bazilij umrl. Nasledil ga je brat [[Konstantin VIII.]] (vladal od [[1025]] do [[1028]]), ki je ukazal, naj malega princa izpustijo, toda on je bil takrat že v Gruziji.
Leta [[1027]] je kralj Jurij I. umrl in nasledil ga je Bagrat, ki je imel komaj osem let. Kraljica vdova Mariam je postala [[regent]]ka za svojega mladoletnega sina. Regentstvo je delila z Liparitom IV., vojvodo Trialetija in Ivanom, vojvodo Kartlija.
Vrstica 21:
Leta [[1039]] se je Demeter vrnil v Gruzijo z bizantinsko vojsko. Tokrat je imel podporo Liparita IV. iz klana Liparitov, ki so bili najmočnejša plemiška družina v Gruziji. Liparit je bil kot vojvoda pokrajine Trialeti in kasneje vrhovni poveljnik gruzijske vojske v 1030. letih na zunaj zaščitnik mladoletnega kralja Bagrata. Svojo vojaško hrabrost je pokazal leta [[1034]], ko je na čelu združene gruzijsko-armenske vojske v Arranu porazil šadadidsko vojsko. Leta [[1038]] je malo manjkalo, da ni zavzel stare gruzijske prestolnice [[Tbilisi]], ki je bila že od [[8. stoletje|8. stoletja]] močna [[muslimani|muslimanska]] trdnjava. Gruzijsko plemstvo se je zbalo njegove naraščajoče moči, zato je prepričalo Bagrata, naj Liparitovo vojsko odpokliče in Liparitov poskus je propadel. Posledica odpoklica vojske je bila, da je Liparit postal zapriseženi Bagratov sovražnik in začel odkrito sodelovati z Bizantinci.
Liparit je v Demetrovo korist in Bagratovo škodo dosegel številne uspehe. Čeprav je Demeter leta [[1042]] umrl, je Liparit nadaljeval svojo borbo proti Bagratu v zavezništvu z Bizantinci in Davidom I. Lorijskim in po porazu pri Sasiretiju so Bagratu ostale samo še zahodne pokrajine. Liparita so [[Seldžuki]] med svojim vojaškim pohodom v [[Anatolija|Anatolijo]] leta [[1048]] ujeli. Bagrat je izkoristil njegovo odsotnost in ponovno osvojil izgubljene vzhodne pokrajine, toda njegova zmaga je bila kratkotrajna, ker se je Liparit kmalu vrnil iz ujetništva. Uporniški vojvoda je Bagrata prisilil, da je pobegnil v [[Istanbul|Bizanc]], kjer so ga zaradi Liparitovih spletk za tri leta zaprli.
V njegovi odsotnosti ([[1050]]-[[1053]]) je v Gruziji uspešno vladal Liparit. Na prestol je postavil Bagratovega sina Jurija, sebe pa razglasil za [[regent]]a. Po Bagratovi vrnitvi se je vojna med njima nadaljevala in se končala leta [[1060]], ko so Liparitovi privrženci skovali proti njemu zaroto in ga predali kralju Bagratu, on pa ga je prisilil, da se je umaknil v [[samostan]]. Bagrat je bil zdaj dovolj močan, da je do skrajnosti omejil moč kandidatov za prestol ter kraljev Lorija in Kahetija in na hitro osvojil [[Tbilisi]].
Vrstica 37:
==Viri==
*Lynda Garland, Byzantine Women: Varieties of Experience, 800-1200, Ashgate Publishing, Ltd., 2006, ISBN 075465737X
*Holmes, Catherine, Basil II and the Governance of Empire (976-1025), Oxford University Press, 2005, ISBN 0199279683
*Alemany, Agusti, Sources of the Alans: A Critical Compilation, Brill Publishers, 2000, ISBN 9004114424
*Joseph Reese Strayer, Dictionary of the Middle Ages, Scribner, 1983, ISBN 0684167603
*Suny, Ronald Grigor, The Making of the Georgian Nation: 2nd edition, Indiana University Press, 1994, ISBN 0253209153
*John Andrew Boyle, William Bayne Fisher, The Cambridge History of Iran, Cambridge University Press, 1991, ISBN 052106936X
*Lynda Garland in Stephen H. Rapp Jr., Mart'a-Maria 'of Alania', An Online Encyclopedia of Roman Emperors , 2006
*M. Th. Houtsma, E. van Donzel, E. J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913-1936. Brill, 1993, ISBN 9004082654
*Lang, David Marshall, The Georgians, Praeger Publishers, 1966
{{start box}}
| |||