Humus: Razlika med redakcijama

Kompost, v katerem je mogoča nadaljnja razgradnja je včasih imenovan tudi učinkoviti ali aktivni humus, čeprav znanstveniki pravijo, da če ni stabilen, to sploh ni humus. Ta vrsta komposta, bogata z ostanki rastlin in fulvična kislin, je odličen vir rastlinskih hranil, vendar majhne vrednosti glede dolgoročne strukture tal in prsti. Po drugi strani pa je stabilni (ali pasivni) humus, sestavljen iz huminskih kislin in huminsa, tako zelo slabo topen (oziroma tako tesno vezan na glinene delce in hidrokside), da jih mikrobi ne morejo prodreti in so zato zelo odporni na nadaljnjo razgradnjo. Stabilni humus tako dodaja v zemljo nekaj hranil, vendar igra pomembno vlogo pri zagotavljanju fizične strukture. Nekaj zelo stabilnih kompleksnih humusov je preživelo že tisoče let. Najbolj stabilen humus pa je tisti, ki nastaja z počasno oksidacijo črnega ogljika, po vključitvi finega oglja v prahu v vrhnje plasti zemlje. Ta proces se odvija pri nastajanjanastajanju rodovitne amazonskegeamazonske Dark Zemljine ali Terra pret de Indio.