Epileptični napad: Razlika med redakcijama

{{slog|manjka uvodna vrstica, notranje povezave}}

Poznamo več vrst epileptičnih napadov v glavnem pa jih delimo na velike, ki se imenujejo grand mal ter na manjše oziroma delne, ki se s tujko imenujejo absence. Za večje napade je značilno, da se pri osebi, ki doživi napad pojavijo močni nekontrolirani krči, ki povzročijo tresenje celotnega telesa. Pri tem se pri bolniku lahko pojavi izguba zavesti, [[bruhanje]], uriniranje ter penjenje z ust. Oseba se med napadom slabo ali pa sploh ne zaveda okolice, zato je po napadu zmedena, pogosto tudi depresivna in utrujena. Zaradi značilnih mišičnih krčev se po napadu pojavi utrujenost mišic. Napade delimo tudi na klonične pri katerih prihaja do več zaporednih krčev [[Mišica|mišic]], kar povzroča tresenje ter na tonične kjer oseb dobi manj krčev, ki trajajo dalj časa. Pri tem lahko oseba v krču za daljši čas zadržuje dih, kar privede do pomanjkanja kisika v krvi ter pomodrelosti obraza. Pri takšnih napadih lahko pride do fizičnih poškodb, bodisi zaradi padca osebe ali udarca (predvsem z glavo) v trde ali celo ostre predmete. Obstaja tudi možnost zadušitve ter nenadne odpovedi srca, ki je pri osebah z epilepsijo desetkrat bolj pogosta kot pri splošni populaciji.