Wikipedija

Prostor: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
m dp+/dopolnitev uvodne definicije
Vrstica 1:
'''Prôstor''' je [[snov|brezsnovna]] in [[neskončnost|neomejena]] [[entiteta]] v kateri so [[telo (fizika)|telesa]], kjer se lahko [[gibanje|gibljejo]], in v kateri so pojavljajo [[dogodek|dogodki]]. Po navadi pod prostorom razumemo [[razsežnost|trirazsežni]] prostor v [[fizika]]lnem smislu, v katerem imajo telesa [[relativnost|relativno]] [[lega|lego]] in [[smer]]. Sodobna fizika opredeljuje trirazsežni prostor skupaj s [[čas]]om kot del neomejenega štirirazsežnega [[kontinuum]]a, [[prostor-čas]]a. [[Matematika]] proučujejo prostore v različnih razsežnostih, z različnimi povezanimi strukturami in z osnovnimh [[matematični model|matematičnimi modeli]]. V osnovi je prostor pomemben za razumevanje fizičnega [[Vesolje|Vesolja]], čeprav se nadaljujejo nesoglasja med [[filozof]]i ali je prostor sam po sebi eniteta, povezava med entitetami ali del [[pojmovno ogrodj|pojmovnega ogrodja]].
{{slog}}▼
'''Prôstor''' je brezmejna trodimenzionalna razsežnost v kateri se pojavljajo objekti, ki imajo v
prostoru [[relativnost|relativno]] pozicijo in smer. Fizikalno je prostor zamišljen kot trodimenzionalen, vendar ga
sodobni fiziki opredeljujejo kot del neomejenega štiridimenzionalnega continuuma,
poznanega kot časovni prostor.
[[matematik|Matematiki]] proučujejo prostor v različnih dimenzijah in z osnovnimh [[matematični model|matematičnimi modeli]] .
V osnovi je prostor pomemben za razumevanje fizičnega [[vesolje|vesolja]], čeprav se nadaljujejo
nesoglasja med filozofi, če je prostor [[entiteta|eniteta]] ali le del osnovnega skeleta.
 
V [[19. stoletje|19.]] in [[20. stoletje|20. stoletju]] so [[matematik]]i začeli raziskovati [[neevklidska geometrija|neevklidsko geometrijo]], ki ni ravna ampak ukrivljena. Glede na [[Albert Einstein|Einsteinovo]] [[splošna teorija relativnosti|splošno teorijo relativnosti]], prostor okrog [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] izhaja iz [[evklidski prostor|evklidskega prostora]]. [[preskusi splošne teorije relativnosti|Eksperimentalno so s splošno teorijo relativnosti]] potrdili, da neevklidski prostor predstavlja boljši [[fizikalni model|model]] oblike prostora.
V 19. in [[20. stoletje|20. stoletju]] so matematiki začeli raziskovati neevklidsko geometrijo, ki ni ravna ampak
ukrivljena.
Glede na [[Einstein|Einsteinovo]] splošno relativnostno teorijo, prostor okrog [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] izhaja
iz [[evklidski prostor|evklidskega prostora]]. Eksperimentalno so s splošno relativnostjo potrdili, da neevklidski
prostor predstavlja boljši model oblike prostora.
 
Prostor je bil predmet zanimanja [[filozof|filozofov]] in [[znanstvenik|znanstvenikov]]ov skozi celotno človeško zgodovino,
zato ga je težko jasno in natančnotočno opredeliti zunaj teh področij. Sporno je tudi ali je prostor [[merljivost|merljiv]], ali je del [[merilni sistem|merilnega sistema]].
ali je del [[merilni sistem|merilnega sistema]].
 
Prostor ima lahko več pomenov in je v splošnem, kot rečemo, ''vse okrog nas'':
Vrstica 27 ⟶ 15:
* [[brisani prostor]]
 
▲{{slog}}
 
== Prostor in čas ==
 
Odkritje, da je svetlobna hitrost enaka za vse opazovalce, je vodilo k modifikaciji pojmovanja prostora. Delo Alberta Einsteina Posebna teorija relativnosti je vodilo Hermanna Minkowskega k združitvi pojmov prostor in čas. Prostor naj ne bi bil absoluten, temveč odvisen od opazovalca. To se izraža tudi iz Lorentzovih transformacij, iz katerih sledi, da dva premikajoča se opazovalca merita različno razdaljo glede na isti objekt.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Prostor«