Francoska Četrta republika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Kriza Četrte republike: + konec Četrte republike, seznam ministrskih predsednikov |
m pp Zbornica poslancev -> Državni zbor, Senat -> Svet |
||
Vrstica 55:
|year_deputy2 = 1958 - 1959
|legislature = Francoski parlament
|house1=[[
|house2=[[
|
| <!--- Area and population of a given year --->
Vrstica 68:
}}
'''
Četrta republika je bila deležna velike gospodarske rasti in obnove državnih socialnih ustanov in povojne industrije. Imela je pomembno vlogo pri razvoju procesa evropskega povezovanja, ki je spremenil celotno podobo celine. Na državnem nivoju so bili poskusi krepitve izvršilne oblasti z namero preprečitve nestabilnih razmer, ki so obstajale pred vojno. Kljub temu se je v dobrih desetih letih, kolikor je delovala četrta republika, v njej zamenjalo kar 20 vlad. Dodatni problemi so bili povezani z neučinkovitostjo pri odločanju v zvezi z [[dekolonizacija|dekolonizacijo]]. Kot rezultat tega je sledila zrušitev četrte republike, kar so nekateri povezali z državnim udarom (coup d'état), uzakonjena na referendumu 5. oktobra 1958, in posledično ustanovitev nove [[
== Oblikovanje Četrte republike ==
Vrstica 76:
Po osvoboditvi je bil tako režim Tretje republike kot tudi številni politiki zaradi nesposobnosti vodenja vojne proti Nemčiji diskreditiran. Za ostale, zlasti de Gaulla, čigar popularnost je bila ogromna, je bila potrebna nova ureditev. Ob tem vprašanju se je pojavil problem zastopanja in same legitminosti moči, saj nobeden od teh ljudi, ki so želeli spremembe, ni bil izvoljen.
===
[[Slika:Assemblée-nationale-1945.png|350px|right|thumb|Grafična projekcija sestave prvega
{{Legenda|#C00000|[[Komunistična partija
{{Legenda|#73C2FB|[[Narodno republikansko gibanje|MRP]]: 23,9 % glasov, 150 sedežev}}
{{Legenda|#FF0000|[[SFIO]]: 23,4 % glasov, 146 sedežev}}
Vrstica 91:
Prvi osnutek stave je bil sprejet 19. aprila 1946 z glasovi komunistično - socialistične večine s predvidenim enodomnim parlamentom, ki ne bi izvolil le vlade temveč tudi predsednika države. Poleg tega bi imel bodoči Conseil de l'Union française kot predstavnik prekomorskih ozemelj le posvetovalno funkcijo. V osnutku so bile z 39 členi podane ne samo državljanske in politične pravice temveč tudi ekonomske in socialne pravice. Na referendumu 5. maja je bil osnutek ustave zavrnjen s 53% glasov proti (ob 80,7% volilni udeležbi), s čimer je bila poslanska zbornica ponovno pozvana, naj v sedmih mesecih pripravi novo ustavo, posledično je prišlo tudi do podaljšanja začasne vlade, ki jo je po de Gaullu prevzel socialist [[Félix Gouin]].
===
[[Slika:Assemblée-nationale-1946-1.png|350px|right|thumb|Grafična projekcija sestave drugega
{{Legenda|#73C2FB|[[Narodno republikansko gibanje|MRP]] : 28,2 % glasov, 166 sedežev}}
{{Legenda|#C00000|[[Komunistična partija Francije|PCF]] : 25,9 % glasov, 153 sedežev}}
Vrstica 100:
{{Legenda|#f0f0f0|ostali : 0,1 % glasov, 9 sedežev}}]]
Zaradi zavrnitve osnutka ustave so bile za 2. junij organizirane nove volitve, ki pa niso bistveno spremenile moči v poslanski zbornici. PCF je ohranila 26% glasov, z 28,2% glasov jo je prehitela MRP, medtem ko je SFIO prejela 21% glasov. Novi predsednik vlade je tako postal krščanski demokrat [[Georges Bidault]], še vedno pa je
Poleti 1946 je vlada predstavila novi osnutek ustave, čeprav le malo spremenjen - s predlogom dvodomnega parlamenta. Spodnji dom
== Četra republika ==
=== Politični sistem ===
Ustanove Četrte republike so bile v osnovi podobne njihovim predhodnicam iz Tretje republike. Obstajal je sistem dvodomnega parlamenta s šibkim predsednikom države in ministrskim predsednikom vlade, ki je imel močno izvršilno oblast. Ustava, potrjena na referendumu, je polno zaživela po 27. oktobru 1946.
Predsednik je bil izvoljen v parlamentu na skupnem zasedanju obeh domov za obdobje sedmih let. V nasprotju s Tretjo republiko je bila med obema domovoma jasna ločnica; poslanski Državni zbor je imel prednost pred ''Conseil de la République'', slednji je imel zgolj svetovalno vlogo.
=== Kriza Četrte republike ===
S širokim političnim spektrom in globoko ideološko ločnico je bilo zlasti v luči trenutnih razmer v parlamentu težko oblikovati stabilno vladno večino. Vlade Četrte republike so se ponavadi oblikovale kot koalicija več strank. Od leta 1947 dalje največja med njimi, PCF, ni več sodelovala v nobeni od njih. V teh okoliščinah je bila lažja verjetnost strmoglavljenja vlade. Dejansko je bila glavna značilnost Četrte republike pogosto menjavanje vlad, povprečno je posamezna vlada delovala zgolj pol leta. Krizo državnih institucij so poleg tega zaznamovale tudi druge krize, ki so vplivale na stanje v državi:
* [[indokitajska vojska]] (1946-54), ki se je končala z vojaškim porazom Francije in neodvisnostjo [[Kambodža|Kambodže]], [[Laos]]a in [[Vietnam]]a, kasneje [[Alžirska osamosvojitvena vojna]] (1954-62), ki je zapečatila usodo Četrte republike,
Vrstica 121 ⟶ 122:
Glede na veliko število konfliktnih primerov in nerešljivost Alžirske krize (1957/58) se ni dalo več uspešno oblikovati stabilne vlade. Zaporedni vladi [[Maurice Bourgès-Maunoury|Bourgès-Maunouryja]] in [[Félix Gaillard|Gaillarda]] sta vedno bolj izgubljali nadzor nad vojsko. Nedopustni poseg vojske na ozemlju neodvisne Tunizije je ovzročil padec Gaillardove vlade, sledilo je enomesečno obdobje iskanja njegovega naslednika. Ko je bil 13. maja 1958 končno izbran za predsednika krščanski demokrat [[Pierre Pflimlin]], je v Alžiriji prevzel moč nad vojsko "Odbor za socialno skrbstvo" pod vodstvom [[Jacques Massu|generala Massuja]]. Pod vtisom poskusa državnega udara so v Parizu le uspeli oblikovati novo vlado, politični položaj pa je še vedno ostal nestabilen.
15. maja je [[Charles de Gaulle]] na svojem domu v [[Colombey-les-Deux-Églises]] naznanil ponoven vstop v politiko, potem ko je iz nje izstopil nekaj let prej po porazu in razpustitvi svoje stranke RPF (Rassemblement du Peuple
Nova ustava je sledila de Gaullovi predstavitvi ustave z udeležbo Svetovalnega odbora pod vodstvom njegovega zaupnika [[Michel Debré|Michela Debréja]]. 28. septembra 1958 je sledil referendum, na katerem je bila nova ustava sprejeta z odobrenimi 79,25% glasov volivcev ob
== Seznam ministrskih predsednikov Četrte republike ==
|