Francoska Četrta republika: Razlika med redakcijama

|house1=[[FrancoskiDržavni Senatsvet Francije|SenatDržavni svet]]

|house2=[[ZbornicaDržavni poslancevzbor Francije|ZbornicaDržavni poslancevzbor]]

'''ČetrtaFrancoska francoskaČetrta republika''' ([[francoščina|francosko]] ''La Quatrième République française'') je bilo obdobje v [[Zgodovina Francije|zgodovini francoske]] [[Francija|države]] od konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (po razglasu ustave četrte francoske republike) leta 1946 do uveljavitve nove pete ustave leta 1958. V več pogledih je bila to oživitev stare [[Tretja francoska republika|tretje francoske republike]], ki je delovala pred drugo svetovno vojno. Ustava četrte republike je bila sprejeta [[13. oktober|13. oktobra]] 1946.

Četrta republika je bila deležna velike gospodarske rasti in obnove državnih socialnih ustanov in povojne industrije. Imela je pomembno vlogo pri razvoju procesa evropskega povezovanja, ki je spremenil celotno podobo celine. Na državnem nivoju so bili poskusi krepitve izvršilne oblasti z namero preprečitve nestabilnih razmer, ki so obstajale pred vojno. Kljub temu se je v dobrih desetih letih, kolikor je delovala četrta republika, v njej zamenjalo kar 20 vlad. Dodatni problemi so bili povezani z neučinkovitostjo pri odločanju v zvezi z [[dekolonizacija|dekolonizacijo]]. Kot rezultat tega je sledila zrušitev četrte republike, kar so nekateri povezali z državnim udarom (coup d'état), uzakonjena na referendumu 5. oktobra 1958, in posledično ustanovitev nove [[PetaFrancoska francoskaPeta republika|Pete republike]].

=== PrvaPrvi ZbornicaDržavni poslancevzbor ===

[[Slika:Assemblée-nationale-1945.png|350px|right|thumb|Grafična projekcija sestave prvega ZboraDržavnega poslancevzbora po volitvah 1945

{{Legenda|#C00000|[[Komunistična partija francijeFrancije|PCF]]: 26,2 % glasov, 159 sedežev}}

=== DrugaDrugi ZbornicaDržavni poslancevzbor ===

[[Slika:Assemblée-nationale-1946-1.png|350px|right|thumb|Grafična projekcija sestave drugega ZboraDržavnega poslancevzbora po volitvah junija 1946

Zaradi zavrnitve osnutka ustave so bile za 2. junij organizirane nove volitve, ki pa niso bistveno spremenile moči v poslanski zbornici. PCF je ohranila 26% glasov, z 28,2% glasov jo je prehitela MRP, medtem ko je SFIO prejela 21% glasov. Novi predsednik vlade je tako postal krščanski demokrat [[Georges Bidault]], še vedno pa je obeljalobveljal tripartizem.

Poleti 1946 je vlada predstavila novi osnutek ustave, čeprav le malo spremenjen - s predlogom dvodomnega parlamenta. Spodnji dom ZbornicaDržavni poslancevzbor naj bi predlagal zakone, medtem ko bi jih zgornji dom SenatDržavni svet, neodvisen od ZborniceZbora, ratificiral. Sistem se bi zgledoval po parlamentu, resnična izvršilna moč bi bila v rokah predsednika Zbora, predsednik države bi imel zgolj obrobno vlogo, čeprav bi slednji ostal na čelu vojske. Projekt je močno skritiziral de Gaulle v svojem govoru 29. septembra, kljub temu je bila ustava potrjena na referendumu 13. oktobra 1946 s 53,5% glasov ZA.

Ustanove Četrte republike so bile v osnovi podobne njihovim predhodnicam iz Tretje republike. Obstajal je sistem dvodomnega parlamenta s šibkim predsednikom države in ministrskim predsednikom vlade, ki je imel močno izvršilno oblast. Ustava, potrjena na referendumu, je polno zaživela po 27. oktobru 1946.

Predsednik je bil izvoljen v parlamentu na skupnem zasedanju obeh domov za obdobje sedmih let. V nasprotju s Tretjo republiko je bila med obema domovoma jasna ločnica; poslanski Državni zbor je imel prednost pred ''Conseil de la République'', slednji je imel zgolj svetovalno vlogo.

S širokim političnim spektrom in globoko ideološko ločnico je bilo zlasti v luči trenutnih razmer v parlamentu težko oblikovati stabilno vladno večino. Vlade Četrte republike so se ponavadi oblikovale kot koalicija več strank. Od leta 1947 dalje največja med njimi, PCF, ni več sodelovala v nobeni od njih. V teh okoliščinah je bila lažja verjetnost strmoglavljenja vlade. Dejansko je bila glavna značilnost Četrte republike pogosto menjavanje vlad, povprečno je posamezna vlada delovala zgolj pol leta. Krizo državnih institucij so poleg tega zaznamovale tudi druge krize, ki so vplivale na stanje v državi:

15. maja je [[Charles de Gaulle]] na svojem domu v [[Colombey-les-Deux-Églises]] naznanil ponoven vstop v politiko, potem ko je iz nje izstopil nekaj let prej po porazu in razpustitvi svoje stranke RPF (Rassemblement du Peuple französischfrancais) in bil v času nacionalne krize "pripravljen prevzeti oblast v republiki". V sporočilu za poslanskoDržavni zbornicozbor je takratni predsednik države Coty dejal, da se je obrnil na de Gaulla in ga prosil za oblikovanje nove vlade, obenem pa zagrozil z odstopom. Tako je de Gaulle 1. junija postal novi ministrski predsednik vlade, v katero so bile vključene vse stranke razen PCF. Naslednji dan je bil izglasovan ustavni zakon, s katerim je dobil izredna pooblastila v izvršilni in zakonodajni veji, vključno mandat za sestavo osnutka nove ustave v roku šestih mesecev. Poslanska zbornica je bila ukinjena za nedoločen čas.

Nova ustava je sledila de Gaullovi predstavitvi ustave z udeležbo Svetovalnega odbora pod vodstvom njegovega zaupnika [[Michel Debré|Michela Debréja]]. 28. septembra 1958 je sledil referendum, na katerem je bila nova ustava sprejeta z odobrenimi 79,25% glasov volivcev ob volilni udeležbi 83,3% volilni udeležbi. Tako je bila Četrta republika uradno zaključena, hkrati pa ustanovljena [[Francoska Peta republika|Peta republika]].