Avtoimunska bolezen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: hr:Autoimuna bolest
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 2:
 
== Definicija ==
Imunski sistem je odgovoren za prepoznavanje in zaščito pred tujimi, potencialno škodljivimi snovmi, [[mikroorganizem|mikroorganizm]]i, [[virus]]i ... Pomembno vlogo pri odzivu imunskega sistema imajo [[limfocit T|limfociti T]], ki se v [[priželjc]]u »programirajo« tako, da tolerirajo celice, lastne organizmu. Ta prepoznava poteka preko tako imenovanega [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks|sistema MHC]] (poglavitnega histokompatibilnostnega kompleksa) – to so molekule, pripete na zunanji strani [[celična membrana|celične membrane]]. Limfociti T se sicer vežejo na molekule MHC, vendar se ob tem ne aktivirajo. V patološkem primeru, ko pa limfociti T ne prepoznajo kompleksa MHC kot telesu lastnega, se ob vezavi nanj aktivirajo in uničijo dotično celico. Pri avtoimunskih boleznih obstaja v organizmu skupina takšnih limfocitov T, ki nepravilno prepoznavajo telesu lastne celice in torej poleg prepoznavanja in uničevanja tujkov napadajo tudi celice organizma. Prizadeta so lahko različna tkiva ali organi; če gre ti patološki limfociti T prepoznavajo strukture, ki so bistvene za življenjske funcije, lahko ogrozijo življenje. Ker imunski sistem prizadet organ ali tkivo nenehno napada, slejkoprej le-ta izgubi svojo fiziološko funkcijo. Takšen kroničen proces oslabi celoten imunski sistem in organizem postane dovzetnejši za [[okužba|okužbe]] in vznik [[rak (bolezen)|rak]]a.
 
Imunski sistem neprenehoma napada takšno tkivo ali organ, reparacijski mehanizmi organizma pa ga skušajo čim učinkoviteje obnavljati. Če avtoimunske bolezni ne zdravimo, takšen proces praviloma poteka vse nadaljnje življenje oziroma dokler ni prizadeta struktura popolnoma uničena.