Avtoimunska bolezen: Razlika med redakcijama

Imunski sistem je odgovoren za prepoznavanje in zaščito pred tujimi, potencialno škodljivimi snovmi, [[mikroorganizem|mikroorganizm]]i, [[virus]]i ... Pomembno vlogo pri odzivu imunskega sistema imajo [[limfocit T|limfociti T]], ki se v [[priželjc]]u »programirajo« tako, da tolerirajo celice, lastne organizmu. Ta prepoznava poteka preko tako imenovanega [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks|sistema MHC]] (poglavitnega histokompatibilnostnega kompleksa) – to so molekule, pripete na zunanji strani [[celična membrana|celične membrane]]. Limfociti T se sicer vežejo na molekule MHC, vendar se ob tem ne aktivirajo. V patološkem primeru, ko pa limfociti T ne prepoznajo kompleksa MHC kot telesu lastnega, se ob vezavi nanj aktivirajo in uničijo dotično celico. Pri avtoimunskih boleznih obstaja v organizmu skupina takšnih limfocitov T, ki nepravilno prepoznavajo telesu lastne celice in torej poleg prepoznavanja in uničevanja tujkov napadajo tudi celice organizma. Prizadeta so lahko različna tkiva ali organi; če gre ti patološki limfociti T prepoznavajo strukture, ki so bistvene za življenjske funcije, lahko ogrozijo življenje. Ker imunski sistem prizadet organ ali tkivo nenehno napada, slejkoprej le-ta izgubi svojo fiziološko funkcijo. Takšen kroničen proces oslabi celoten imunski sistem in organizem postane dovzetnejši za [[okužba|okužbe]] in vznik [[rak (bolezen)|rak]]a.