Jedrska kemija: Razlika med redakcijama

dodanih 14 zlogov ,  pred 9 leti
m
m (robot Dodajanje: fa:شیمی هسته‌ای)
[[Ernest Rutherford]] je pokazal, da lahko radioaktivni razpad opišemo z enostavno enačbo (linearna [[diferencialna enačba]] prvega reda, sedaj je radioaktivni razpad znan kot [[Kemijska kinetika#Reakcija prvega reda|kemijska reakcija prvega reda]]), po kateri je imela vsaka radioaktivna snov specifično [[razpolovni čas|razpolovno dobo]] (čas, ki je potreben, da se radioaktivna aktivnost vzorca zmanjša za polovico). Razlikoval in poimenoval je [[Razpad alfa|alfa]], [[Razpad beta|beta]] in [[Razpad gama|gama]] obliko sevanja, spremenil je [[dušik]] v [[kisik]] in pomagal študentom pri izvedbi [[Rutherfordovo sipanje|Geiger-Marsdenovega eksperimenta]], s katerim so pokazali, da je [[Thomsonov model atoma]] napačen. V Thomsonovem modelu atoma so [[elektron]]i obdani z oblakom pozitivnega naboja (od tod ime "model rozinovega pudinga"), ki uravnotežijo odboj med elektroni. Rutherford je s poskusom pokazal, da je pozitivni naboj strnjen v zelo majhno jedro in tako postavil [[Rutherfordov model atoma]], ki mu je kasneje sledil [[Bohrov model atoma]], v katerem je pozitivno jedro obdano z negativnimi elektroni.
 
Leta 1934 sta [[Irène Joliot-Curie]] (hči [[Marie Skłodowska-Curie]]) in njen mož [[Frédéric Joliot-Curie]] kot prva pripravila umetno radioaktivnost. Element [[bor (element)|bor]] sta obstreljevala z [[Delec alfa|delci alfa]] in s tem pripravila z nevtroni oslabljen izotop [[dušik]]a <sup>13</sup>N, ki je pri razpadu oddajal [[pozitron]]e. Z [[nevtron]]i sta obstrelejvala tudi [[magnezij]] in [[aluminij]], pri čemer sta ustvarila nove [[izotop|radioizotope]].
 
==Glavna področja==
360.301

urejanje