Kornati: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
|||
Vrstica 4:
Kornati ležijo jugovzahodno od [[Pašman]]a, med [[Dugi otok|Dugim otokom]] in [[Žirje|Žirjami]]. Celotno otočje se razprostira na površini 320 [[kvadratni kilometer|km²]] morskega [[akvatorij]]a. Otočje je dobilo ime po otoku [[Kornat|Kornatu]], največjem otoku v celotni otoški skupini. Drugi večji otoki so [[Sit]], [[Žut]], [[Jadra, Kornati|Jadra]], [[Kurba Vela]], [[Levrnaka]] in [[Lavsa]]. Otoki so pretežno grajeni iz [[apnenec|krednih apnencev]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] otočja je 235 m visoki ''Veli vrh'', ki leži na otoku Kornatu. Severne obale otokov se blago spuščajo proti morski obali, južne obale pa so ostro prisekane in se strmo spuščajo v morje.
[[Slika:Isola Lunga.JPG|180px|tgumb|left|Južne obale Kornatov]]
Številni [[zaliv]]i na otokih omogočajo dobra zaklonišča [[Ribiška ladja|ribiškim ladjam]] in [[jadrnica|jadrnicam]] pred [[burja|burjo]]. Na vsem otočju ni vodnih virov, razen nekaj manjših [[studenec|studencev]] v zalivu ''Statival'' na otoku Kornat. Celotno otočje je poraslo z redko suho travo in nizkim [[bor (drevo)|borovim]] gozdom. Stalnih naselij na otočju ni. Manjše skupine občasno naseljenih hiš so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na Kornatu ter na otokih [[Lavsa]] in [[Ravni Žakan]].
Ime Kornati je najverjetneje nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''corrimare'' - »razsuti, razpršeni otoki«. Nekateri otoki so bili naseljeni že v [[neolitik|kameni dobi]]. V novejšem času pa ni stalnih naselij. V preteklosti so bili otoki v [[posest]]i Zadrčanov, kasneje od 14. stol. dalje pa [[Benetke|Benečanov]], ki pa so jih dajali v zakup bogatim zadarskim družinam.
| |||