Jogurt: Razlika med redakcijama

Obstajajo dokazi{{cn}}, da naj bi prve mlečne izdelke za hrano pripravljali že pred vsaj 4.500 leti. Prvi jogurti so verjetno nastali s spontano fermentacijo divjih bakterij. Najstarejše zapise o jogurtu pripisujejo Pliniju Starejšemu, ki je zabeležil, da znajo določena nomadska plemena »zgostiti mleko v všečno kislo snov«{{cn}}. Uporabo jogurta v srednjem veku so v knjigah zapisali tudi turški pisci. Zgodnje evropsko srečanje z jogurtom je povezano s francosko klinično zgodovino. Kralj François I. je trpel za hudo diarejo, ki je ni mogel pozdraviti noben domači zdravnik. Zato je njegov zaveznik Sulejman Veliki na dvor poslal zdravnika, ki naj bi pacienta pozdravil z jogurtom. Hvaležni kralj je hitro razširil besedo o čudežni hrani, ki ga je ozdravila{{cn}}. Šele v začetku 20. stoletja so prve resnejše raziskave v jogurtu dokazale obstoj mlečnokislinske bakterije, ki so jo poimenovali Lactobacillus bulgaricus in nakazali njeno povezavo z zdravim življenjem{{cn}}.

Dokazani so jogurtovi pozitivni vplivi na prebavni trakt, na zniževanje holesterola, oviranje ''sovražnih'' bakterij ter lahka prebavljivost{{cn}}. Naštete dobrodejnosti mu dajejo kulture živih mikroorganizmov, popolne beljakovine, kalcij, vitamin B 2 (riboflavin), vitamin B 12, kalij, magnezij in cink.

Ljudje ki ne prenašajo mlečnega sladkorja (laktoze) lahko uživajo jogurt, ker se [[laktoza]] v procesu fermentacije spremeni v [[mlečna kislina|mlečno kislino]]{{cn}}.