Marke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ceb:Marche
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m →‎Zgodovina: pnp, replaced: kolonijakolonija AWB
Vrstica 34:
== Zgodovina ==
 
Najstarejša [[zgodovina]] dežele sega v [[bronasta doba|bronasto dobo]] in nato v [[železna doba|železno dobo]], ko je tod prebivalo pleme [[Piceni|Picenov]]. Prvi večji razvoj so prinesli [[antična Grčija|grški]] ubežniki iz [[Sirakuza|Sirakuze]], ki so leta [[387 pr. n. št.]] na obali ustanovili, istočasno z [[Dalmacija|dalmatinskimi]] [[kolonija (geografija)|kolonija]]mi. mesto Ancona, ki je bilo poslej glavno središče dežele. Asimilacija [[Grki|Grkov]] z [[Rimljani]] je potekala brez spopadov, kar je privedlo do edinstvenega primera, da se je že leta [[113 pr. n. št.]] Ancona postavljala kot "rimljansko mesto Grkov". Rimljani so pravilno razumeli, da je dežela okoli pristanišča strateško važno področje predvsem zaradi prekomorskih stikov z Dalmacijo, [[Egipt]]om in [[Azija|Azijo]], zato so jo temu primerno ščitili in uveljavljali. Zanimiv je podatek o pokristjanjenju lokalnega prebivalstva: prva skupnost se je razvila v čast svetega [[sveti Štefan|Štefana]] [[mučenec|mučenca]], o čigar smrti so ljudje izvedeli vsled prekomorskih stikov z vzhodnim [[Sredozemlje]]m. Po padcu [[Rimski imperij|rimskega imperija]] se je dežela morala braniti, kot ostali predeli današnje Italije, pred [[barbarski vpadi|barbarskimi vpadi]], predvsem [[Goti|Gotskimi]]. Po zmagi [[Bizantinci|Bizantincev]] so bile današnje Marke, med leti [[404]] in [[726]], ena od sedmih vojaških regij [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega cesarstva]] ([[Eksarhati na Apeninskem polotoku#Pentapolis|Bizantinska pentapolis]]). Po kratki vladi [[Franki|Frankov]] je dežela prešla v roke [[papež]]ev ([[774]]) in nato [[sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Toda cesarska nadvlada je bila vedno šibkejša in okoli leta [[1000]] je začela dežela, ki je bila nasprotno vedno bogatejša, misliti na [[neodvisnost]]. Ancona se je proglasila za svobodno [[Srednjeveške komune v Italiji|komuno]], čemur sta seveda nasprotovala bodisi Cesarstvo, kot tudi [[Beneška republika]], ki ni želela konkurence v Jadranu. Prišlo je do spopadov in do večkratnega [[obleganje|obleganja]] mesta Ancone, ki pa ni propadlo. Z izjemo kratke nadoblasti družine [[Malatesta]] med leti [[1348]] in [[1383]], je mesto ostalo svobodno vse do leta [[1532]], ko je bilo ozemlje današnje dežele Marke priključeno papeški državi. Ob koncu [[18. stoletje|osemnajstega stoletja]] je [[Napoleon]] ustanovil avtonomno deželo (''Ankonitanska republika''), ki je trajala le 117 dni, nakar se je spojila z ostalimi podobnimi [[republika]]mi v srednji Italiji in leta [[1815]] je vse področje spet prišlo pod papeško nadoblast. V teh krajih so se še dolgo odvijali oboroženi spopadi med [[Francozi]] in papeževimi [[vojak]]i ter [[Avstrijci|avstrijskimi]] [[zaveznik]]i, a francoska zasedba je zbudila tudi željo po samostojnosti. Leta [[1849]] je Ancona proglasila neodvisnost od papeža, a Avstrijci so deželo spet zasegli. Po [[bitka pri Castelfidardu|bitki pri Castelfidardu]] leta [[1860]] so se prebivalci dežele Marke s [[plebiscit]]om opredelili za priključitev [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] (26.775 glasov "za", 244 glasov "proti", 87 glasov neveljavnih).
 
== Gospodarstvo ==