Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 37:
V [[Slovenija|slovenskem]] [[ljudsko slovstvo|ljudskem izročilu]] pa [[legenda]]rnega pevca, ki obvlada celo podzemske sile, srečamo v narodni pesmi ''Godec pred peklom''. Orfeja v ''[[Sonetni venec|Sonetnem vencu]]'' omenja tudi največji slovenski pesnik [[France Prešeren]]. Orfej v pesmi predstavlja pesnika, ki bi zedinil Slovence in zbujal narodni ponos.
Motiv pevca in nimfe je prevzel tudi slovenski pesnik [[Anton Vodnik]], ki je napisal pesem ''Orfej in Evridika''. Gre za t. i. predmetno pesem, ki skozi motiv določenega umetniškega predmeta (v tem primeru gre za grški [[relief]]) odseva pesnikovo lirsko doživetje.<ref>ZRC, Slovenski biografski leksikon: [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4366/VIEW/ Anton Vodnik] </ref>
=== Orfej in Evridika v operi ===
Mit o Orfeju in Evridiki je na koncu 16. in začetku 17. stoletja zaživel v prvih treh [[opera]]h, in sicer v ''Evridiki'' Jacopa Perija (1600), ''Evridiki'' Giulia Caccinija (1600) in ''Orfeju'' [[Claudio Monteverdi|Claudia Monteverdija]] (1607).<ref>Adam, A. (2009): ''Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni.'' Ljubljana: Sophia. Str. 65.</ref> Opera ''Orfej in Evridika'' je tudi eno najprepoznavnejših del [[Nemec|nemškega]] [[skladatelj]]a Christopha Willibalda [[Gluck]]a,<ref>Schwab, G. (2005): ''Najlepše antične pripovedke.'' Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 49.</ref> motiv nimfe in pevca pa je prevzel tudi [[Avstrija|avstrijski]] skladatelj Franz [[Joseph Haydn]] v svojem delu ''L'anima del Filosofo'' oziroma ''Orfej in Evridika'' (1791).
=== Orfej in Evridika v slikarstvu in kiparstvu ===
| |||