Vzhodni razkol: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: zh:東西教會分裂; kozmetične spremembe
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 1:
{{krščanstvo}}
'''Vélika shízma''' ali '''vzhódni razkòl''' označuje razkol, ki je razdelil [[krščanstvo|krščanski]] svet na [[rimokatolicizem|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavni]] del. Čeprav navadno kot [[letnica|letnico]] razkola navajajo leto [[1054]], ko sta [[papež Leon IX.]] in [[patriarh Mihael I.]] [[izobčenje|izobčila]] drug drugega, pa je bil vzhodno-zahodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema [[cerkev (organizacija)|cerkvama]]. Poglavitna izvora razkola sta bili vprašanje [[papež]]eve avtoritete – medtem ko je ta trdil, da ima avtoriteto tudi nad štirimi vzhodnimi [[patriarh]]i, pa so ti menili, da je papež le prvi med enakimi ([[primus inter pares]]) – ter [[teologija|teološko]] vprašanje, ali Sveti Duh v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajski veroizpovedi]] izhaja le iz Očeta ali pa tudi iz Sina. Poleg obeh poglavitnih razlogov je obstajala še vrsta manjših, ki so se nanašale na razlike v izvajanju [[liturgija|liturgičnega]] obredja in rabi [[ikona|ikon]].
 
Razkol cerkve je potekal po [[doktrina]]lnih, [[teologija|teoloških]], [[jezikoslovje|jezikoslovnih]], [[politika|političnih]] in [[geografija|geografskih]] ločnicah, in še do zdaj ni zaceljen. Moralo bi se sicer reči, da sta se obe cerkvi znova združili leta [[1274]] z [[drugi lyonski koncil|drugim lyonskim]] [[ekumenski koncil|koncilom]] in leta [[1439]] z [[baselski koncil|baselskim]] [[ekumenski koncil|koncilom]], vendar pa je sklepe obeh koncilov pravoslavna stran v celoti zavrnila, saj so v ustvarjanju »unij« zaobšli avtoriteto patriarhov. Tudi nadaljnji poskusi zbliževanja so bili neuspešni, nekaj cerkvenih skupnosti pa je medtem zamenjalo tabora (tkim. [[katoliška cerkev vzhodnega obredja]]). V večjem delu pa sta vzhodna in zahodna cerkev ostali ločeni, in vsaka od njiju zastopa stališče, da je sama »[[edina sveta katoliška in apostolska cerkev]]«, s čimer nakazuje, da je druga stran tista, ki je v razkolu zapustila pravo Cerkev.