Esztergom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: hr:Ostrogon
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp, replaced: cerkevcerkev AWB
Vrstica 11:
Ob vdoru [[mongoli|Mongolov]] leta [[1241]] se je kraljevi dvor preselil v [[Budim]]. Esztergom je ostal sedež [[nadškofija|nadškofije]] in cerkveno središče madžarske vse do leta [[1541]], ko so mesto zvzeli [[Turki]] in se je sedež nadškofije preselil v ''Nagyszombat'' (današnjo [[Trnava|Trnavo]]). Leta [[1708]] je bil Esztergom osvobojen in postopoma so ga pričeli obnavljati. Leta [[1820]] se je vanj vrnil sedež nadškofije.
 
Samo središče mesta danes ni kaj posebno zanimivo. Na grajskem hribu, kamor se je po odhodu kraljevega dvora začela seliti [[duhovščina]], stoji največja mestna znamenitost: [[klasicizem|klasicistična]] stolnica, ki je največja madžarska [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. [[Bazilika (zgradba)|Baziliko]] so pričeli graditi leta [[1822]], uradno so jo posvetili [[31. avgust]]a [[1856]] (dokončno so jo dogradili [[1859|tri leta kasneje]]), ko je [[Franz Liszt]] posebej za to priložnost uglasbil ''[[Esztergomska maša|Esztergomsko mašo]]''. V jugozahodnem delu bazilike je še ohranjena [[renesansa|renesančna]] ''Bakóczeva kapela'' iz rdečega [[marmor]]ja kot ostanek prvotne cerkve sv. Adalberta, ki so jo porušili Turki. Cerkvena kripta in zakladnica hranita številne pomembne relikvije iz madžarske cerkvene zgodovine. Cerkvena [[kupola]] je zunaj visoka 100 [[meter|m]] (od [[kripta|kripte]] navzgor), stolnica je tako obenem tudi najvišja madžarska zgradba.
 
Poleg stolnice se nahajajo ostanki kraljeve palače iz leta [[1215]].