Geto: Razlika med redakcijama

'''GetoGéto''' ([[italijanščina{{jezik-it|italijansko]] ''ghetto''}}) prvoten pomen besede pomeni [[livarna]], nemško-[[židJudje|judovska]]ovska uličica. S pojmom pa pri nas razumemo zaprte judovske [[četrt]]i.

Od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje se je pojem razširirazširil za vse judovske četrti po [[Evropa|Evropi]]. Tovrstne četrti so se v Evropi namreč pojavijopojavile že v [[pozna antika|pozni antiki]]. V srednjem veku pa so geti nastajali predvsem na [[vzhod]]u (na [[Poljska|Poljskem]] in v [[Belorusija|Belorusiji]]). V [[zahod]]ni Evropi paso nastajajonastajale tovrstne četrti v večjih [[Nemčija|nemških]] mestih, in na ozemlju današnje [[Češka|Češke]].

[[Razsvetljenstvo]] prineseje prineslo prvi preobrat v odnosu do judovstva, kar se je s [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] še utrdiutrdilo. S splošno judovsko emancipacijo, ki jo vpeljeje vpeljalo razsvetljenstvo, se je dokončno spremenispremenila tudi [[struktura]] getov. Zatiranje in neenakost judovstva vje ponehaponehalo, patent [[Avstrija|avstrijskega]] [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] iz leta [[1782]] pa prineseje prinesel tudi v tedanji Avstriji politično, družbeno in gospodarsko izenačenje judovstva, čemur je leta [[1821]] sledisledila tudi [[Prusija]]. S tem je prenehal veljati zakon, ki je za Jude določal posebno javno razpoznavno uniformo, dovolilo pa se jim je tudi opravljanje [[obrt]]i in [[študij]]. Do začetka [[20. stoletje|20. stoletja]] so bili povsod po Evropi ukinjeni geti.

Ponovno uvedbo getov je s seboj prineslo gibanje [[nacionalsocializem|nacionalsocializma]], ki je s prihodom na oblast kmalu po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] začelo z [[antisemitizem|antisemitsko]] politiko. Novi geti so se začnejozačeli ustanavljati na Poljskem takoj ob začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kar pa je bil samo začetek sistematskega pobijanja judovJudov skozi celotno vojno.