Pierre de Fermat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Glej tudi: rektgr, replaced: Ljudje, po katerih so poimenovali krater → Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m →‎Življenje in delo: pnp, replaced: jezikjezik AWB
Vrstica 5:
== Življenje in delo ==
 
Celo svoje življenje je preživel v [[Toulousu]]. Sprva je bil [[advokat]], pozneje pa kraljevi svetovalec v [[parlament]]u v [[Toulous]]u. Ta visoki in ne preveč naporni [[uradnik|uradniški]] položaj mu je omogočil, da se je lahko ukvarjal z [[matematika|matematiko]]. Govoril je mnogo [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]ov, bil je strokovnjak za objave [[Grki|grških]] klasikov. Blestel je predvsem v [[teorija števil|teoriji števil]]. Odkril je, da je vsako [[naravno število]] vsota štirih [[kvadrat]]ov [[celo število|celih števil]]. Leta [[1629]] je napisal delo ''Uvod v študij ravninskih in prostorskih krivulj''. V njemu je enako kot [[René Descartes|Descartes]] obdelal [[analitična geometrija|analitično geometrijo]] v [[ravnina|ravnini]], ker pa ni mnogo objavljal se je uveljavila Descartesova misel. Leta [[1636]] je Fermat našel 6. par [[prijateljsko število|prijateljskih števil]], 17296, 18416, tedaj znan šele kot drugi. (glej [[Leonhard Euler]]). Po njem se imenuje [[Fermatova spirala|Fermatova]] ali parabolična [[spirala]], ki jo je raziskoval tega leta.
 
Okoli leta [[1637]] je na rob [[Diofant]]ove knjige ''Aritmetika'' (''Arithmetica''), katera je leta [[1621]] postala dostopna tistim, ki so znali [[latinščina|latinsko]], napisal, da ima čudovit dokaz za izrek, ki nosi ime po njem [[Fermatov veliki izrek|veliki Fermatov izrek]], da [[diofantska enačba]]: