Redakcija: 18:39, 6. oktober 2010 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.643 urejanj →‎Vrste dvojčičenja: Slike ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:08, 6. oktober 2010 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.643 urejanj Nastanek dvojčičenja Novejše urejanje →
Vrstica 35: [[Slika:Kontaktni dvojcek 01.png\|60px\|thumb\|left\|'''Slika 3:''' Kontaktni dvojček ortoklaza]] [[Slika:Kontaktni dvojcek 02.png\|80px\|thumb\|right\|'''Slika 4:''' Polisintetski dvojčki ortoklaza]] [[Slika:Kontaktni dvojcek 03.png\|70px\|thumb\|right\|'''Slika 5:''' ~~Cilkični~~Rotacijski dvojčki hrizoberila]] * '''Kontaktni dvojčki''' imajo ravno kompozicijsko ploskev, ki ločuje dva posamezna kristala. Kristala sta običajno določena z dvojčičnim zakonom, ki izraža dvojčično, se pravi zrcalno ravnino. Na '''Sl. 3''' je prikazan kristal ortoklaza, ki je dvojčičen po ''bravenskem zakonu'' po dvojčični ravnini {021}. Kontaktni dvojčki lahko tvorijo tudi ponavljajoči se večkratne dvojčke. Če so kompozicijske ploskve vzporedne, segovorimo ~~imenujejo~~o ''~~polisintetski~~polisintetskih ~~dvojčki~~dvojčkih'' ('''Sl. 4'''). Takšno ~~dvoojčičenje~~dvojčičenje je pogosto pri ortoklazu in se imenuje ''albitni dvojčični zakon''. Ravnina dvojčičenja je ravnina {010}. Takšno dvojčičenje je ena od najbolj diagnostičnih oblik [[plagioklaz]]a. Če kompozicijske ploskve niso vzporedne, segovorimo ~~dvojčki imenujejo~~o ''~~ciklični~~rotacijskih ~~dvojčki~~dvojčkih''. Na '''Sl. 5''' je prikazan ~~ciklični~~rotacijski dvojček [[hrizoberil]]a z dvojčičenjem po ravnini {031}. Rotacijski kontaktni dvojčki so lahko ''normalni'' (dvojčična os je pravokotna na stično ravnino), ''vzporedni'' (dvojčična os je vzporedna s stično ravnino) ali ''kompleksni'' (dvojčična os je vzporedna s stično ravnino in pravokotna na [uvw]).<ref name=Dobnikar_1/> [[Slika:Penetracijski dvojcek 01.png\|50px\|thumb\|left\|'''Slika 6:''' Penetracijski dvojček otroklaza]] * '''Penetracijski in interpenetracisski dvojčki''' imajo nepravilno kompozicijsko ploskev, ki ločuje oba posamezna kristala. Dvojčka sta določena z dvojčičnim središčem ali dvojčično osjo. Na '''Sl. 6''' sta prikazana zraščena kristala ortoklaza, ki sta dvojčičena po ''karlovarskem zakonu'' z dvojčično osjo [001]. ==Nastanek dvojčičenja== Dvojčičenje se začne na tri možne načine: z rastjo kristala, transformacijo in drsenjem oziroma deformacijo zaradi mehanskega pritiska, zato govorimo o rastnih, transformacijskih in mehanskih dvojčkih. * '''Rastni dvojčki'''. Kadar začne med rastjo kristala na njegovi površini po naključju rasti nov kristal, lahko pride do dvojčičenja, če novi kristal deli mrežne točke na površini prvotnega kristala, vendar ima drugačno orientacijo kot prvotni kristal. Na tak način lahko nastanejo tako kontaktni kot penetracijski dvojčki. * '''Transformacijski dvojčki''' nastanejo, kadar pride na že obstoječem kristalu do transformacije, na primer zaradi spremembe temperature ali tlaka. To se pogosto zgodi v mineralih, ki imajo pri različnih temperaturah in tlakih različne kristalne strukture in različne simetrije. Če se temperatura in tlak spremenita tako, da je v novih pogojih stabilna druga kristalna struktura in simetrija, se bodo deli kristala preuredili v drugo simetrijsko orientacijo in prerasli enega ali več kristalov. Na tak način pri zmanjšanju temperature običajno nastajajo dofinejski in brazilski dvojčki [[kremen]]a. * '''Mehanski dvojčki'''. Med deformacijo zaradi zunanje sile se lahko atomi premaknejo iz svojih prvotnih položajev. Če se to zgodi, nastane simetrična ureditev atomov, ki tvori mehanske dvojčke. Na tak način se zlahka dvojčiči mineral [[kalcit]] in tvori polisintetske dvojčke na {01{{overline\|1}}2}. ==Sklici==

Dvojčičenje: Razlika med redakcijama