Venceslav Winkler: Razlika med redakcijama

▲Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah pri Trnovskem gozdu, toda že kmalu se je s starši preselil v [[Gorica | Gorico]] ter tam pričel z [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Leta [[1915]], z izbruhom [[Prva svetovna vojna | prve svetovne vojne]], je družina prebegnila v [[Ljubljana | Ljubljano]] kjer so se naselili v Šentvidu. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje [[realka | realko]] in še [[učiteljišče]]. Po maturi je služboval najprej v okolici [[Ptuj | Ptuja]] in krškega, nato pa na Blokah in na Dolenjskem.

▲Leta [[1941]] se je vključil v [[Osvobodilna fronta | Osvobodilno fronto]]. Leto kasneje so ga Italijani odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] na otoku Rabu. Tam je postal član taboriščnega odbora OF. Po italijanski kapitulaciji je postal komandant bataljona v [[Seznam slovenskih partizanskih brigad | Rabski brigadi]], ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec in sicer kot član rajonskega in okrožnega odbora [[OF]].

▲Poleti [[1944]] se je pridružil odseku za prosveto pri [[SNOS]], kjer je postal vodja oddelka za osnovne šole. Na ministrstvu za prosveto LRS je opravljal funkcijo šefa odseka za osnovno šolstvo, načelnika planskega oddelka in sekretarja ministrstva. Nato je sledila še služba direktorja (1950 – 1952) [[Državna založba Slovenije | Državne založbe Slovenije]]. Od leta [[1955]] je opravljal funkcijo ravnatelja osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve leta [[1967]] je bil urednik šolskih knjig pri DZS, honorarno pa je delo opravljal še šest let.

▲Že v času šolanja se je zanimal za pisano besedo ter to razvijal v času učiteljevanja. Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah [[Naš rod]], [[Zvonček]], [[Razori]], [[Gruda]], [[Mladika]], [[Ciciban]], [[Pionir]] (sedaj revija [[Gea]]), [[Pionirski list]], [[Kurirček]] in [[Mladi svet]]. Leta [[1938]] je objavil svojo prvo knjigo - [[povest]] o ''Hribčevem Gregcu''. V zgodovinsko tematiko je posegel še z delom ''Mladec Dragožit'', povesti iz dobe ob prekristjanjevanju Slovencev. Kmalu po osvoboditvi [[1947]] je objavil še dve zgodbi ''Petelinje pero'' in ''Koča ob cesti'' v knjigi z naslovom ''Petelinje pero''. V knjigi, ki je sledila - ''Trgovina sredi sveta'' - je zbral vse svoje že prej objavljene [[Pravljica | pravljice]]. Značilnost teh pravljic so vseskozi prisotni problemi naše družbe: sreča, zemlja in posest, oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, prav tako pa jih ne moremo opredeliti kot tipične sodobne pravljice.

▲Sledila so mnoga priljubljena dela za mlade. Njegova dela za otroke in mladino so tematsko raznolika, v slednjih se velikokrat pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Tu je glavna značilnost junakov upor svetu odraslih oziroma pobeg v samosvoj svet, ki se ne pusti zavesti napakam sveta odraslih. Najbolj znana dela so verjetno povest ''Gadje iz Šiške'', [[Seznam literarnih pojmov | krajša zgodba]] ''Dolgonožci in Počasni jež'' ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije ''Drejc z Višave''.