Venceslav Winkler: Razlika med redakcijama

odstranjenih 138 zlogov ,  pred 11 leti
Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.
(Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.)
{{bioslika|islike=Venceslav Winkler.jpg|opis=Venceslav Winkler (1907 - 1975)|napis=''Venceslav Winkler (1907 - 1975)''}}
 
'''Venceslav Winkler''', [[Slovenci|slovenski]] mladinski [[pisatelj]], * [[10. avgust]] [[1907]], [[Lokve]] vpri [[Trnovski gozd|Trnovskem gozdu]], † [[11. december]] [[1975]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
 
== Življenje ==
Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah pri Trnovskem gozdu, todaa že kmalu se je s starši preselil v [[Gorica | Gorico]], terkjer tamje pričelzačel zobiskovati [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Leta [[1915]], z izbruhom [[Prvaprva svetovna vojna | prve svetovne vojne]], je družina prebegnila v [[LjubljanaŠentvid |pri LjubljanoLjubljani]] kjer so se naselili v Šentvidu. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje ljubljansko [[realka | realko]] in še [[učiteljišče]]. Po maturi je služboval najprej v okolici [[Ptuj | Ptuja]] in krškega[[Krško|Krškega]], nato pa na [[Bloke|Blokah]] in na [[Dolenjska|Dolenjskem]].
 
Leta [[1941]] se je vključil v [[Osvobodilna fronta NOB|osvobodilni Osvobodilno frontoboj]]. Leto kasneje so ga [[Italijani]] odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] na otokuotok Rabu[[Rab]]. Tam je postal član taboriščnega odbora [[OF]]. Po italijanski kapitulaciji je postal komandant bataljona[[bataljon]]a v [[Seznam slovenskih partizanskih brigad | Rabskirabski brigadi]], ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec in sicer- kot član rajonskega in okrožnega odbora [[OF]].
Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah pri Trnovskem gozdu, toda že kmalu se je s starši preselil v [[Gorica | Gorico]] ter tam pričel z [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Leta [[1915]], z izbruhom [[Prva svetovna vojna | prve svetovne vojne]], je družina prebegnila v [[Ljubljana | Ljubljano]] kjer so se naselili v Šentvidu. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje [[realka | realko]] in še [[učiteljišče]]. Po maturi je služboval najprej v okolici [[Ptuj | Ptuja]] in krškega, nato pa na Blokah in na Dolenjskem.
 
Poleti [[1944]] se je pridružil odseku za prosveto pri [[SNOS]], kjer je postal vodja oddelka za osnovne šole. Na ministrstvu za prosveto LRSLjudske republike Slovenije je opravljal funkcijo šefa odseka za osnovno šolstvo, načelnika planskega oddelka in sekretarja ministrstva. Nato je sledila še služba direktorjabil ([[1950 ]] [[1952]]) direktor [[Državna založba Slovenije | Državne založbe Slovenije]]., Odod leta [[1955]] je opravljal funkcijopa ravnateljaravnatelj osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve leta [[1967]] je bil urednik šolskih knjig pri DZS, honorarno pa je delo opravljal šetudi šestše letpotem.
Leta [[1941]] se je vključil v [[Osvobodilna fronta | Osvobodilno fronto]]. Leto kasneje so ga Italijani odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] na otoku Rabu. Tam je postal član taboriščnega odbora OF. Po italijanski kapitulaciji je postal komandant bataljona v [[Seznam slovenskih partizanskih brigad | Rabski brigadi]], ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec in sicer kot član rajonskega in okrožnega odbora [[OF]].
 
Poleti [[1944]] se je pridružil odseku za prosveto pri [[SNOS]], kjer je postal vodja oddelka za osnovne šole. Na ministrstvu za prosveto LRS je opravljal funkcijo šefa odseka za osnovno šolstvo, načelnika planskega oddelka in sekretarja ministrstva. Nato je sledila še služba direktorja (1950 – 1952) [[Državna založba Slovenije | Državne založbe Slovenije]]. Od leta [[1955]] je opravljal funkcijo ravnatelja osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve leta [[1967]] je bil urednik šolskih knjig pri DZS, honorarno pa je delo opravljal še šest let.
 
== Delo ==
 
[[Slika:Drejc z visave.jpg|thumb|right|200px|Naslovnica knjige Drejc z Višave]]
Že v času šolanja se je zanimal za pisano besedo ter to razvijal v času učiteljevanja. Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah [[Naš rod]], [[Zvonček (revija)|Zvonček]], [[Razori]], [[Gruda]], [[Mladika]], [[Ciciban]], [[Pionir]] (sedaj revija [[Gea]]), [[Pionirski list]], [[Kurirček]] in [[Mladi svet]]. Leta [[1938]] je objavil svojo prvo knjigo - [[povest]] o ''HribčevemHribčev GregcuGregec''. V zgodovinskozgodnjesrednjeveško tematiko[[Slovani|slovansko]] jezgodovino posegelse šeje ozrl z delom ''Mladec Dragožit'', povestipovestjo iz dobe ob prekristjanjevanju Slovencevpokristjanjevanja. Kmalu po osvoboditvi ([[1947]]) je objavil šev dveknjigi zgodbiz naslovom ''Petelinje pero'' inobjavil zgodbi ''KočaPetelinje ob cestipero'' v knjigi z naslovomin ''PetelinjeKoča peroob cesti''. V knjigi, ki je sledila - ''Trgovina sredi sveta in druge zgodbe'' - je zbral vse svoje že prej objavljene [[Pravljica pravljica| pravljice]]. ZnačilnostSkupni tehmotivi pravljic so vseskozi prisotni problemi naše družbe: sreča, zemlja in posest, ter oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, pravše takovedno pa jihse ne moremodajo opredeliti kot tipične sodobne pravljice. Sledila so še druga dela za mlade.
 
SledilaNjegova sootroška mnogain priljubljenamladinska dela za mlade. Njegova dela za otroke in mladino so tematsko raznolika,; v slednjihvelikokrat se velikokrat pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Tu je glavnaGlavna značilnost junakov je upor svetu odraslih oziroma pobeg v samosvojsvoj svet, ki se ne pusti zavesti napakam svetasvetu odraslih. Najbolj znana dela so verjetno povest ''Gadje iz Šiške'', [[Seznam literarnih pojmov | krajša zgodba]], ''Dolgonožci in Počasnipočasni jež'' ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije ''Drejc z Višave''.
Že v času šolanja se je zanimal za pisano besedo ter to razvijal v času učiteljevanja. Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah [[Naš rod]], [[Zvonček]], [[Razori]], [[Gruda]], [[Mladika]], [[Ciciban]], [[Pionir]] (sedaj revija [[Gea]]), [[Pionirski list]], [[Kurirček]] in [[Mladi svet]]. Leta [[1938]] je objavil svojo prvo knjigo - [[povest]] o ''Hribčevem Gregcu''. V zgodovinsko tematiko je posegel še z delom ''Mladec Dragožit'', povesti iz dobe ob prekristjanjevanju Slovencev. Kmalu po osvoboditvi [[1947]] je objavil še dve zgodbi ''Petelinje pero'' in ''Koča ob cesti'' v knjigi z naslovom ''Petelinje pero''. V knjigi, ki je sledila - ''Trgovina sredi sveta'' - je zbral vse svoje že prej objavljene [[Pravljica | pravljice]]. Značilnost teh pravljic so vseskozi prisotni problemi naše družbe: sreča, zemlja in posest, oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, prav tako pa jih ne moremo opredeliti kot tipične sodobne pravljice.
 
Sledila so mnoga priljubljena dela za mlade. Njegova dela za otroke in mladino so tematsko raznolika, v slednjih se velikokrat pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Tu je glavna značilnost junakov upor svetu odraslih oziroma pobeg v samosvoj svet, ki se ne pusti zavesti napakam sveta odraslih. Najbolj znana dela so verjetno povest ''Gadje iz Šiške'', [[Seznam literarnih pojmov | krajša zgodba]] ''Dolgonožci in Počasni jež'' ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije ''Drejc z Višave''.
 
Objavljal je tudi objektivnejšastrokovne dela, kot so strokovni člankičlanke o šolstvu. Sodeloval jein tudisodeloval pri sestavisestavljanju osnovnošolskih beril.
 
== Dela ==
[[Slika:Dolgonožci in Počasni jež.jpg|thumb|right|200px|Dolgonožci in Počasni jež]]
 
*[[''Cesta čez Resje]]'' (večerniška povest), [[1936]]
*[[''Hribčev Gregec]]'' (povest), [[1938]]
*[[''Trgovina sredi sveta in druge zgodbe]]'' (pravljice), [[1946]]
*[[''Mladec Dragožit]]'' (povest), [[1946]]
*[[''Petelinje pero]]'' (povest), [[1947]]
*[[''Koča ob cesti]]'' (povest), [[1947]]
*[[''Drejc z Višave]]'' (povest), [[1956]]
*[[''Mali smolček]]'', [[''Hlebček kruha]]'' (pripovedi), [[1956]]
*[[''O fantu, ki je znal žvižgati]]'' (pripoved), [[1957]]
*[[''Samo za naše]]'' (kratka vzgojna pripoved), [[''Pot na Lisec]]'' (partizanska povest)[[1958]]
*[[''Kolesar Matejko]],' [[in 'Ukradena svetilka]]' (pravljično – domišljijski pripovedi), [[1960]]
*Cikel sedmih pravljic [[''Zlata roža iz Javh]]'', cikel sedmih pravljic, objavljen v skupinski pravljični zbirki [[''Čudežni studenec]]'' ([[Lojze Zupanc]],
[[Oskar Hudales]], [[Pavle Zidar]] in Venceslav Winkler), [[1960]]
*[[''Gadje iz Šiške]]'' (povest), [[1965]]
*[[''Šesti mora ostati]]'' (partizanska povest), [[1965]]
*[[''Tisti iz Zelene ulice]]'' (povest), [[1967]]
*[[''Dolgonožci in Počasnipočasni jež]]'' (povest), [[1970]]
 
== Literatura ==
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
{{wikivir|Čudežni studenec|Čudežni studenec}}
304

urejanja