Dingo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp, replaced: znanstveno ime → znanstveno ime |
več dodatkov |
||
Vrstica 34:
|[http://www.ankc.aust.com/dingo.html ANKC]
|}
'''Dingo''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Canis lupus dingo'') je
Najstarejši fosilni primerki dingov so v J. Aziji stari okoli 5.000 let, v Avstraliji pa so najstarejši fosili stari okoli 3.500 let. Vsekakor pa dingi niso bili prisotni v Avstraliji pred 12.000 leti, ko se je prekinila kopenska zveza s [[Tasmanija|Tasmanijo]], saj na tem otoku dingov ni. V času prve prisotnosti dingov v Avstraliji je bila kopenska povezava že prekinjena in je bilo treba premagati okoli 50 km morske razdalje. Ni znano, da bi tako velike kopenske živali mogle premagati tolikšno razdaljo, zato sklepajo, da so dingi nujno prišli z zgodnjimi pomorščaki.
Dingo je najmočnejši [[plenilec]] na avstralski celini in se zaradi tega nahaja na vrhu [[prehranjevalna veriga|prehranjevalne verige]].
Večina dingov v Avstraliji je že mešana s pobeglimi domačimi psi. Pristni avstralski dingo je redkost in ga skušajo zaščititi. Sicer pa dingi ponekod povzročajo škodo živini in jih iztrebljajo.
Dinago živi lahko kot domača žival, če je primerno udomačen, največkrat od rojstva. Primeren je tudi kot ovčar ali zganjalec govedi. [[Mednarodna kinološka zveza]] ga ne priznava kot pasjo pasem, Avstralski državi svet rejcev psov (ANKC) uvršča dinga v skupino (4) med lovske pse.
== Zunanje povezave ==
| |||