Študij [[flavta|flavte]] je končal 1952 na ljubljanski [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo]]. Izpopolnjeval se je v [[Pariz]]u in tam 1962 na École Normale de Musique prejel Licence de Concert. Po vrnitvi v Ljubljano je sprva selovalsodeloval v [[orkester|orkestru]] [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]], od 1972 pa je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Veliko je koncertiral kot [[solist]] in član ansamblov Slovenski solisti, Zagrebški solisti in Collegium musicum. Profesor Čampa je na Slovenskem uveljavil moderno flavtistično šolo in uvedel pouk sodobne tehnične šole. Vzgojil vrsto odličnih slovenskih flavtistov, kot sta [[Fedja Rupel]] in [[Irena Grafenauer]]. Skrbel je za izvajanje najnovejših, zlasti slovenskih glasbenih del; med slovenskimi skladbami jih je veliko posvečenih prav njemu, izvedel pa je tudi vse [[Johann Sebastian Bach|Bachove]] [[sonata|sonate]] za flavto in [[čembalo]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Leta 1963 je za solistično reprodukcijo prejel [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]].
