Jakob Frančišek Zupan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
zunanje povezave |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
Je avtor prve slovenske opere ''[[Belin]]'', katere [[notni zapis]] pa je izgubljen. Besedilo je bilo objavljeno [[1780]] v ''[[Pisanice|Pisanicah]]'' ([[pesnik]] [[Janez Damaščan Dev]]).
Življenjska pot slovenskega [[barok|poznobaročnega]] skladatelja Zupana je po dosedanjih raziskavah še vedno zavita v meglo. O njegovi mladosti je bore malo znanega, ve se samo kraj in datum rojstva. Tudi glede Zupanovega učiteljevanja v Kamniku in [[Komenda|Komendi]] se podatki iz raznih strani ne ujemajo med seboj. Iz ohranjenih virov pa si lahko vsaj v glavnih potezah ustvarimo sliko Zupanovega življenja. Rodil se je v vasi Schrötten pri St.Lorenzenu am Hensberg v [[okraj]]u Wildon na Gornjem Štajarskem. Kako je preživljal otroško dobo ni nobenega vira. Prav tako ni nič znanega o Zupanovem šolanju in glasbenem izobraževanju, vse do leta [[
Ko se je drugič naselil v Kamniku je bil star 31 let in je v mestu ostal do svoje smrti. V tem mestu je služboval kot [[organist]] in 'regens chori' (zborovodja) v [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] ''Matere Božje'' na [[Šutna, Kamnik|Šutni]] poleg tega je deloval tudi v tamkajšnjem [[združenje sv. Cecilije|združenju sv. Cecilije]] (Accademische Confoederation St. Caeciliae). To društvo je gojilo prosvetno in cerkveno glasbo ter prirejalo na vsak praznik ali vsaj enkrat na mesec instrumentalne maše. Duša društva je bil zborovodja Jakob Zupan. V razgibanem glasbenem življenju je našel mnogo spodbud za ustvarjanje: njegove kompozicije in pesmi so imele pri občinstvu velik uspeh, tako da je Zupanovo ime kmalu zaslovelotudi zunaj ozkega lokalnega okvira. Zato je bilo njegovo po vsej priliki dokaj plodno ustvarjanje usmerjeno predvsem na [[sakralna glasba|sakralno]] področje. Seveda je to ustvarjanje ohranjeno le v manjšem obsegu in z izjemo [[Te Deum]]a, ki je eden najstarejših rokopisov ljubljanske stolnice, so vse Zupanove skladbe v [[Novo mesto|Novem mestu]], kjer jih hranita arhiv [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana in kapiteljski arhiv. Ker pa je Zupan deloval v skromnih razmerah, je razumljivo, da ni komponiral monumentalnih in tehnično zahtevnih del, ki predpisujejo obsežen izvajalski aparat. Navadno se je zadovoljil z spremljavo [[godala|godal]] (prve in druge [[violina|violine]]) in [[continuo|continua]], katerim je včasih pridružil še par klarinov ali [[rog]]ov. Ne glede na to nam njegova doslej znana kompozicijska zapuščina razodeva tehnično dovolj veščega in prav domiselnega ustvarjalca. [[Marko Pohlin]] ga je imenoval »''egregius Compositor et Musicus''«. Stilno je Zupan izrazit predstavnik prehodnega obdobja, ko je odmiral [[barok]] in se porajale osnove [[klasicizem|klasicizma]], zato ni ljubil težke patetike in zapletenega [[kontrapunkt]]a. Njegova glasba je jasna in enostavna.
| |||