Redakcija: 08:55, 19. avgust 2010 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.647 urejanj m slog ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:13, 1. oktober 2010 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pp AWB Novejše urejanje →
Vrstica 30: '''Rasmus Bartholin''', [[latinščina\|latinizirano]] '''Erasmus Bartholinus''', (* [[13. avgust]] [[1625]], Roskilde, [[Danska]], † [[4. november]] [[1698]], [[Kopenhagen]], [[Danska]]) je bil danski znanstvenik in zdravnik. Med študijem je deset let potoval po Evropi. Bil je profesor [[geometrija\|geometrije]] in kasneje [[medicina\|medicine]] na Univerzi v Kopenhagenu. Rasmus Bartholin je poznan predvsem po odkritju [[dvolomnost\|dvojnega loma]] (1669) islandskega dvolomca - [[kalcit]]a.<ref>Erasmus Bartholin, ''Experimenta crystalli islandici disdiaclastici quibus mira & insolita refractio detegitur'' [Poskusi z dvojnim lomom islandskega kristala, ki so pripeljali do odkritja neverjetnega in nenavadnega lomljenja svetlobe]. ([[Kopenhagen]] ("»Hafniæ"«), Denmark: Daniel Paulli, 1669). Angleški prevod: ''Experiments with the double refracting Iceland crystal which led to the discovery of a marvelous and strange refraction,'' tr. by Werner Brandt. Westtown, Pa., 1959.</ref> Objavil je popoln opis pojava, zaradi takratnega slabega poznavanja lastnosti [[svetloba\|svetlobe]] pa ga ni mogel razložiti. Pojav so lahko razložili šele potem, ko je [[Thomas Young]] okrog leta 1801 postavil valovno teorijo svetlobe. Rasmusov oče [[Kaspar Bartholin Sterejši]] (1585-1629) je bil profesor medicine in teologije na univerzi v Kopenhagenu, starejši brat [[Thomas Bartolin]] (1616-1680) pa je bil zdravnik, ki je odkril [[limfni sistem]] človeka in postavil teorijo o [[anastezija\|anasteziji]] z ohlajanjem.

Rasmus Bartholin: Razlika med redakcijama