Pegam in Lambergar: Razlika med redakcijama

m
pp AWB
(Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.)
m (pp AWB)
 
=== Vsebina ===
Pegam sprašuje cesarja, če ima pod seboj koga, ki bi se spopadel z njim in cesar mu odgovori, da ga ima, in sicer Lambergarja iz bele [[Ljubljana|Ljubljane]]. Cesar je temu hitro poslal pismo in ga je Lambergar dobil, se je zjokal, saj se je večjega in močnejšega Pegama bal. Mati, ki je sedela za pečjo, mu je rekla, naj se nikar ne boji, saj bo zanj molila. Dala mu je ta nasvet: ko bo prispel na Dunaj, naj pozove Pegama v boj. Ko bosta prvič zajezdila, se bosta samo "»kušnila"«, v drugo si bosta mezince odgriznila, v tretje pa si bosta glave sekala. Pegam bo imel tri glave, on pa naj odseka srednjo. Lambergar je tako storil in zgodilo se je, kot mu je rekla mati. Pegam je bil premagan, cesar zadovoljen in Lambergar srečen.
 
Pesem se je z leti spreminjala - vanjo so vpletli tudi podvige Gašperja II. Lamberga, ki je živel kasneje, proslavil pa se je na turnirskem polju.
 
==Predstavitev literarnega lika==
Lambergar je junak, ki je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je "»majhen, a širok"« - čokat. Dobil je cesarjevo pismo, ki je pozivalo, naj pride na [[Dunaj|Dunaj]], kjer se bo bojeval s Pegamom. Ta novica ga ne razveseli, prav tako tudi ne njegove matere. Ob odhodu je jokal, mati pa je obljubila, da bo molila zanj. Ko je prišel na Dunaj, je Pegamu odsekal srednjo glavo ter tako postal junak. Cesar ga vpraša, če želi ostati na Dunaju, vendar mu Lambergar odgovori, da gre raje nazaj na [[Kranjska|Kranjsko]], kjer je srečen.
 
Dogajalni čas: 15. stoletje, oziroma v čas, ko so izumrli Celjski grofje.
360.301

urejanje