Narcis in Zlatoust: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Hitro dodajanje kategorije "Zgodovinski romani" (z uporabo orodja HotCat)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
Vrstica 32:
Dvopolnost se v pripovedi na več mestih izrazi kot hkratnost nasprotij. Tak primer je npr. hkratnost življenja in smrti: Zlatousta napade sopotnik Viktor, ki mu želi ukrasti zlat cekin, Zlatoust ga zabode do smrti, kar je edini način, da sam preživi. Temu je podoben prizor v hiši umrlih za [[kuga|kugo]]; Zlatoust mrtvece motri s pogledom umetnika, ne dojema jih kot kužna trupla, na njih išče zadnje poteze življenja, trenutek smrtnega krča. Hkratnost trpljenja in slasti Zlatoust prevzet uzre na obrazu ženske v trenutku poroda, kasneje podobno dvojnost uzre tudi na obrazu marijinega kipa. Očitna je tudi razlika med mojstrom Niclausom in Zlatoustom: čeprav sta oba umetnika, je mojstru Niclausu pomembna materialna varnost in priznanje družbe, svoje kipe ustvarja po preverjenem vzorcu, brez pravega umetniškega navdiha. Zlatoustu po drugi strani materialni svet in prestiž ne pomenita ničesar.
 
Motiv matere je še posebej pomemben. Zlatoust se šele ob "»prebuditvi"« spomina na mater začne zavedati samega sebe, svojih hotenj in sposobnosti. Na popotovanju večkrat uzre njeno podobo v naravnih pojavih, po podobi kipa Device Marije si za cilj zada izdelavo kipa pramatere Eve. Na smrtni postelji Narcisu reče, da "»brez matere ne moremo ljubiti. Brez matere ne moremo umreti."« Zasledovanje materine podobe, nenehno vračanje tako k Devici kot k Pramateri Evi lahko predstavlja zavezanost Materi Naravi oz. zavezanosti naravnemu ravnotežju med duhom in telesom. Zlatoust uspešno lovi ravnotežje med obema poloma, zadovoljuje tako telesne, čutne kot umetniške, duhovne potrebe. Pramati Eva – Narava življenje hkrati daje in jemlje, ljubi in mori, povzroča slast in trpljenje. Zlatoustove zadnje besede torej lahko pomenijo, da ne moremo umreti, ne da bi prej polno živeli.