Kraftwerk: Razlika med redakcijama

Producent [[Konrad "»Conny"« Plank]] je s svojim trudom in strokovnim znanjem pomembno vplival na zgodnje delovanje skupine Ktaftwerk, sodeloval je pri nastanku njihovih prvih 4 albumov. Deloval je tudi z drugimi nemškimi glasbeniki elektronske glasbe tedanjega časa, med drugimi s člani skupine [[Can]], [[Neu!]], [[Cluster]] in [[Harmonia]]. Zaradi sodelovanja s skupino Kraftwerk je bil Plankov studio, ki se je nahajal blizu [[Köln]]a, eden najbolj cenjenih v poznih 70. letih 20. stoletja. Plank je pomagal pri nastanku prvih štirih albumov skupine Kraftwerk.

Izdaja albuma ''Autobahn'' leta 1974 je nakazala gibanje skupine vstran od zvoka njihovih prejšnjih albumov. Vlagali so v novo tehnologijo, kot je "»[[minimoog]]"«, s katerim so si pomagali ustvariti novejši, čistejši zvok. ''Autobahn'' je bil tudi zadnji album, pri katerem je pomagal Plank. Po trgovskem uspehu ''Autobahna'' so Kraftwerk vložili denar v posodobitev svojega studia. To je pomenilo, da se jim ni bilo več treba zanašati na zunanje producente. V tem času je slikar in grafik [[Emil Schult]] postal stalni sodelavec skupine. Pomagal je pri kasnejšem pisanju besedil in spremljal skupino na turneji. <br />

Leta 1976 je skupina Kraftwerk začela snemati album ''Trans-Europe Express'' v Kling Klang Studiu. Hütter in Schneider sta v [[Bonn|bonnskem]] studiu "»Synthesyzerstudio Bonn, Matten & Wiechers"« naročila, naj oblikujejo in proizvedejo napravo, imenovano "»Synthanorma Sequencer with Interwallomat"« (4x8/ 2x16/ 1x32 step-sequencer system). Le-ta je imela lastnosti, ki niso bile na voljo v običajnih izdelkih na tržišču. "»Music sequencer"« (ali "»[[glasbeni sekvencer]]"«) je nadzoroval elektronske vire, ki so ustvarjali ritmični zvok na albumu. Glasba z albuma ''Trans-Europe Express'' je bila ustvarjena v studiu Record Plant Studio ([[Los Angeles]]), album je tu našel lokacijo z vzpodudnim ozračjem. Bilo je okoli tega časa, ko sta Hütter in Schneider spoznala [[David Bowie|Davida Bowieja]] v Kling Klang Studiu. Glasbeno sodelovanje je bilo omenjeno v intervjuju s Hütterjem, ki pa ni bil nikoli izdan. Skupini Kraftwerk je bila že pred tem ponujena podpora - možnost za sodelovanje na Bowiejevi turneji [[Station to Station]], vendar jo je zavrnila. Izdaja albuma ''Trans-Europe Express'' je bila podpisana z ekstravagantnim potovanjem z vlakom. To potovanje je bilo uporabljeno kot tiskovna konferenca s strani EMI France. Album je izšel l. 1977.<br />

Maja l. 1978 so Kraftwerk izdali album ''The Man-Machine''. Posnet je bil v Kling Klang Studiu. Med samim snemanjem albuma je skupina sedela za mešalnimi konzolami in pustila "»sekvencerjem"« in opremi v studiu igrati melodije. Schneider je medtem večkrat vstal in se pomaknil proti drugi [[glasbeni sekvenci]]. To je bil njihov stil [[jammanje|jammanja]]. Ta postopek se je ponavljal, dokler niso bili posnetki osnovani v skladbe. Zaradi zapletenosti snemanja je bil album ustvarjen v Rudas Studiu v Düsseldorfu. Dva "»miks-tehnika"« iz [[Los Angeles|LA]]-ja, Joschko Rudas in Leanard Jackson, sta bila zaposlena, da "»zamiksata"« album. Ovitek novega albuma je bil izdan v črni, rdeči in beli barvi, navdih za umetiško delo je podal ruski umetnik [[El Lissitzky]], podobo skupine na sprednji strani ovitka pa je slikal Gunther Frohling. Ta je prikazovala skupino Kraftwerk oblečeno v rdeče srajce in črne kravate. Po izidu albuma ''The Man-Machine'' Kraftwerk niso izdali novega albuma naslednja tri leta. <br />

Maja l. 1981 so Kraftwerk izdali album ''Computer World'' pri EMI records, in sicer v Kling Klang Studiu med letoma 1978 in 1981. Med tem je bilo veliko časa vloženega v modificiranje Kling Klang Studia, da bi ga skupina lahko vzela s seboj na turnejo. Nekateri elektronski vokali na albumu ''Computer World'' so bili ustvarjeni z uporabo naprave "»Texas Instruments Language Translator"«. Komad ''Computer Love'' je izšel kot single z albuma, in sicer s prvinami njihove zgodnjejše skladbe ''The Model''. Radijske DJ-e je bolj privlačila "»[[stran B]]"«, zato je bil single ponovno zapakiran s strani EMI in ponovno izdan s komadom ''The Model'' na "»[[stran A|strani A]]"«. Single je dosegel vrh lestvice v ZK in s tem je ''The Model'' postal najuspešnejši komad v ZK.<br />

Leta 1983 je [[EMI]] izdal single ''Tour de France''. Originalno 12"« izdajo je snemalna družba odložila, dokler ne bi dobili nadaljnjih informacij o albumu, a na koncu so single vendarle izdali brez vednosti o njem. V tem času so se Kraftwerk odpravili kolesarit, Hütter je iskal nove oblike športanja, cela kupina pa je v kolesu videla novo podobo. Single ''Tour de France'' je vseboval zvoke, ki so sledili tej temi, npr. zvoki kolesarske verige, mehanizma opreme in tudi dihanja kolesarja. V času izdaje singla je Hütter poskušal prepričati ostale člane skupine, naj posnamejo celoten album, osnovan na kolesarjenju, vendar ti niso bili tako zainteresirani. Tema je bila prepuščena le singlu. Najbolj znana verzija komada je bila posneta z uporabo francoskih vokalov, ki so bili posneti na stopnicah Kling Klang Studia, da je bilo ustvarjeno ustrezno ozračje. Med snemanjem singla ''Tour de France'' je Hütter doživel resno kolesarsko prometno nesrečo. Utrpel je hude poškodbe glave in ostal v komi nekaj dni. Po okrevanju se je Hütter vrnil k svoji navdušenosti nad kolesarjenjem. Skozi leto 1983 je Wolfgang Flür preživljel vse manj časa v studiu. Od uporabe sekvencerjev je njegova vloga bobnjarja postajala vse manj pogosta; raje je preživljal čas s svojo punco, na področju ustvarjanja pa je s skupino doživljal težave. Po svoji zadnji aktivnosti na albumu ''Electric Café'' (1986) se je le redko vrnil v Kling Klang Studio. Single ''Tour de France'' je bil uporabljen v filmu [[Breakin']] (1984), kjer kaže vpliv skupine Kraftwerk na ameriško črnsko plesno glasbo. <br />

Julija 1999 je bil single ''Tour de France'' ponovno izdan v Evropi preko [[EMI]]-ja, po tem ko je bila izdaja več let v zatišju, in sicer prvič na CD-ju, obenem pa tudi na 12"« vinilki. Na obeh verzijah sta naslovnici rahlo spremenjeni - obraza Flüra in Bartosa sta odstranjena z izvirne podobe štirih kolesarjev na ovitku. <br />

Junija 2005 je [[Minimum-Maximum (album)|Minimum-Maximum]] - prvi uradni album, posnet v živo - prejel izredno dobre recenzije. Sestavljen je bil iz nastopov s pomladanske turneje l. 2004 (predelani komadi z že obstoječih albumov). Na tem albumu je tudi komad ''Planet of Visions'', ki je prenova singla ''Expo 2000''. Album ''Minimum-Maximum'' je bil nominiran za nagrado [[Grammy Award]] za najboljši electronic/dance album. Hütter je obžaloval dejstvo, da niso mogli vključiti nekaj posnetkov s svojega koncerta v mestu [[Santiago de Chile]] - rekel je, da je bila publika na tem koncertu "»edino občinstvo na svetu, ki je ploskalo sočasno, v popolni usklajenosti"«. <br />

* [[Henning Schmitz]] - tehnika zvoka, elektronska tolkala, "»live keyboards"«

* Karl Bartos - elektronska tolkala (1975-1991), "»live vibraphone"« (1975), klaviature na turneji ''Computer World'' (1981); 1975-1991

Kasnejši nastopi od 1972 do 1973 so bili v stilu dueta z uporabo preproste naprave, imenovane beat-box-type electric drum machine ter s poprej na električnih orglah posnetimi ritmi. Kasneje l. 1973 se je [[Wolfgang Flür]] pridružil skupini za vaje in nato so dalje kot trio nastopali na TV-oddaji "»Aspekte"« za nemško televizijo [[ZDF]].

Leto 1975 je bilo za skupino Kraftwerk leto preobratov na področju nastopov. S finančno pomočjo družbe Phonogram (ZDA) so Kraftwerk lahko dosegli multidnevno turnejo, ki je bila promocija albuma [[Autobahn]]. Zahvaljujoč turneji so prvič v življenju odšli v ZDA, Kanado in ZK ter prvič nastopali v obliki kvarteta. Hütter in Schneider sta v večini igrala na sintesajzerje, kot sta [[Minimoog]] in [[ARP Odyssey]], zmanjšana pa je bila uporaba Schneiderjeve flavte. Prvič sta tudi v živo na odru pela, Schneider pa je v živo tudi uporabljal vokoder. Wolfgang Flür in novi rekrut [[Karl Bartos]] sta igrala na elektronska tolkala z uporabo po naročilu narejenih (in za tistega časa enkratnih) "»sensor pads hit"«. Bartos je na odru uporabil tudi Deagan Vibraphone. Kvartet Hütter-Schneider-Bartos-Flür je obstal do poznih 80. let 20. stoletja. Menedžer te turjeje je bil Emil Schult.<br />

Leta 2002 je bend imel novo turnejo, tokrat po Evropi in na Japonskem. Uporabljali so 4 prilagojene prenosne računalnike znamke [[Sony]], podznamke [[VAIO]]. S tem so doma v Nemčiji lahko pustili celoten Kling Klang studio. Priskrbeli so si tudi novo serijo prosojnih video panojev, ki so zamenjali 4 ogromna projekcijska platna. To je zelo pospešilo potek ustvarjanja zvoka in programske opreme za vizualne predstavitve. Od te točke dalje je oprema, ki so jo imeli Kraftwerk, pospešeno zmanjšala "»manualno"« igranje. Hütter je večinoma še vedno vztrajal pri "»manualnem"« igranju - še vedno je ustvarjal zvoke z ročnim premikom tipk, pel v živo in sam izvajal [[ostinato]] - ponavljanje glasbene misli brez sprememb. Schneider je svoj vokal zamenjal s posebno programsko opremo.