Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m restub
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 52:
V tem času je prišlo tudi do preloma s tradicijo in uveljavil se je moderni tip sodobne splošnoizobraževalne knjižnice. V zvezi s tem je bila leta 1971 sprejeta koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji. Ta dokument je opredelil funkcijo, sistem organiziranja in normative za poslovanje splošnoizobraževalnih knjižnic. Naloga teh knjižnic – tudi novomeške – je bila, da zbirajo, obdelujejo, hranijo in dajejo v uporabo domačo in tujo leposlovno ter strokovno literaturo. Po dogovoru iz leta 1971 je bila novomeška študijska knjižnica tudi osrednja knjižnica za dolenjsko regijo, in sicer za 4 dolenjske občine: Metliko, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto.
 
Študijsko knjižnico v Novem mestu so leta 1953 uradno poimenovali po MIRANU JARCU (1900-1942), slovenskem pesniku, pisatelju, dramatiku, prevajalcu, ki je bil sicer rojen v Črnomlju, v Novem mestu pa je obiskoval gimnazijo in tu preživel svojo mladost. Kot partizan “Janez Suhi” je padel v italijanski roški ofenzivi leta 1942. Znane so njegove pesniške zbirke "»Človek in noč"«, “Novembrske pesmi” in “Lirika”, dramska pesnitev "»Vergerij"« ter avtobiografski roman “Novo mesto”. V njegovih delih zasledimo ekspresionistične stilne lastnosti.
 
Podobo Mirana Jarca lahko vidimo v avli knjižnice – to je doprsni kip, ki ga je leta 1956 ustvaril kipar JAKOB SAVINŠEK.