- polno ime ''Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī''), [[Arabci|arabski]] [[zgodovinar]], [[ekonomist]] in [[sociolog|protosociolog]], * [[27. maj]] [[1332]]/leta 732 po [[hidžra|hidžri]], [[Tunis]], † [[17. marec]] [[1406]]/808 po h., [[Kairo]].
Najbolj je poznan po svojem znanstvenem in sociološko [[znanstvena metodologija|metodološkem]] delu "»''[[Mukadima]]''"« <ref>Muqaddimah, pogojno temu izrazu ustreza sopomenka ''prolegomena''</ref>, ki je uvod v obširnejše svetovno zgodovinsko delo<ref>Kitābu l-ʕibār wa Diwānu l-Mubtada' wa l-Ħabar fī Ayyāmu l-ʕarab wa l-Ājam wa l-Barbar wa man ʕĀsarahum min ĐawIu s-Sultānu l-Akbār</ref>, v katerem se najbolj osredotoča na zgodovino [[Arabci|Arabcev]] in [[Berberi|Berberov]] islamsko-arabskega zahoda, [[Magreb]]a, t.j. današnje severne Afrike od [[Maroko|Maroka]] do [[Tunizija|Tunizije]]. Kljub temu, da je poskušal reformirati arabsko zgodovinopisje in ga postaviti na trdnejše metodološke temelje, njegovo delo v marsičem predhaja številne sodobne družboslovne znanosti in discipline: demografijo, metodologijo zgodovine, ekonomijo, filozofijo zgodovine in sociologijo. Ponovno odkritje njegovega dela v 19. stoletju je sovpadalo z uveljavljanjem sociologije kot znanosti in kritiko metodologije zgodovinopisja<ref>Luthar 2006, 421</ref>, vendar je težko potegniti zaključke, kateri elementi njegove misli so kljub očitnim podobnostim s [[klasiki sociologije]], kot so [[Max Weber]], [[Karl Marx]] in [[Emile Durkheim]], vplivali na razvoj modernega družboslovja.
