Džoči: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: pnb:جوجی خان
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
Vrstica 1:
'''Džoči''' ({{lang-mn|Зүчи}}, ''Züči'', tudi ''Džöči'' in ''Džuči'') (* okrog 1180, † 1227) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja [[Džingiskan]]a in njegove prve žene [[Börte]]. Bil je sposoben vojaški poveljnik, ki je skupaj z brati in strici sodeloval v očetovem osvajanju osrednje [[Azija|Azije]].
 
Nekateri dogodki kažejo, da je bil Džoči bolj prijaznega značaja kot Džingiskan. Besedo "»prijazen"« je treba seveda razumeti v duhu tistega časa in okolja, saj je tudi on sodeloval v pokolih civilnega prebivalstva, včasih pa je tudi koga pomilostil. Nekoč se je pri svojem očetu potegoval za ujetega sina sovražnega poglavarja, ki je bil izreden lokostrelec in ga je zato hotel sprejeti v mongolsko vojsko. Džingiskan njegovih argumentov ni upošteval in ujetnika so usmrtili.
 
Džoči je bil zadolžen tudi za pripravo in vodenje skupnih lovov, ki so bili v bistvu obsežne vojaške vaje. Lovno področje je pogosto obsegalo površino tisoč kvadratnih kilometrov. Lova, ki je običajno trajal od enega do treh treh mesecev, se je udeležilo več ''tumenov'', se pravi nekaj deset tisoč vojakov. Pravila in potek lova so bili predpisani v [[Jasa|Jasi]].
Vrstica 18:
Zgodovinsko ni povsem dokazano, vendar je Džoči očitno rovaril proti Džingiskanu, Džingiskan pa mu je v zameno premišljeno vrnil udarec. Ko se je Džingiskan vrnil v Mongolijo, je poslal po Džočija, Džoči pa je poziv zavrnil in ga ni prosil odpuščanja. Džingiskan je zato proti njemu poslal Čagataja in Ögedeja, toda še preden je prišlo do odkritih sovražnosti med njimi je Džoči februarja [[1227]] umrl.
 
Džingiskan je že pred svojo smrtjo Mongolsko cesarstvo razdelil med štiri še živeče sinove. Džoči je dobil najbolj zahodni del cesarstva med [[Ural]]om in reko [[Irtiš]]. Na kurultaju leta [[1229]], ki je sledil Džingiskanovi smrti, so takšno delitev potrdili. Džočijevim potomcem je pripadlo ozemlje zahodno od Urala, "»do koder se bodo pasli mongolski konji"«.
 
Džingiskan je po mongolski navadi vsakemu od treh najstarejših sinov dodelil po štiri tisoč "»pravih"« mongolskih vojakov, najmlajšemu sinu [[Toluj]]u pa 101.000. Džočijevi nasledniki so zato širili svoje ozemlje s pomočjo pomožnih enot, sestavljenih iz vojakov podjarmljenih narodov, večinoma [[Turki|Turkov]]. To je bil eden od vzrokov, da je Zlata horda dobila tako turški značaj.
 
Džočijevo dediščino sta si razdelila sinova [[Orda]] in [[Batu]] in ustanovila [[Bela horda|Belo]] in [[Modra horda|Modro hordo]]. Njuni državi sta se kasneje preoblikovali v Kipčaški kanat ali [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Džočijev tretji sin Šiban je dobil ozemlje severno od Batujeve in Ordove države.