Daniel Ortega: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: be:Даніэль Артэга |
m pp AWB |
||
Vrstica 30:
Leta 1963 se je vpisal na univerzo centralne Amerike v [[Managua|Managui]] in se kmalu pridružil, takrat še podtalni organizaciji, sandinistični narodni osvobodilni fronti (Frente Sandinista de Liberación Nacional), ki jo je od leta [[1967]] tudi vodil. Kmalu po imenovanju za vodjo FSLN-ja so ga aretirali. V zaporu je ostal do leta [[1974]], ko so ga zamenjali za nekaj [[talci|talcev]], ki jih je imel FSLN zajete. Ko je julija [[1979]] Somozo FSLN odstavil z oblasti, je Ortega postal eden od petih članov [[hunta|hunte]] za nacionalno rekonstrukcijo. Ostali štirje so bili sandinist [[Moisés Hassan]], pisatelj [[Sergio Ramírez Mercado]], poslovnež [[Alfonso Robelo Callejas]] in novinarka [[Violeta Barrios de Chamorro]]. Ker je FSLN vladal hunti, sta Robelo in Chamorro odstopila, Ortega pa je postal de facto vodja države.
Ko so sandinisti prevzeli oblast, so iskreno upali, da bodo lahko v svoji državi po [[Augusto César Sandino|Sandinovih]] idejah izpeljali socialno in politično [[revolucija|revolucijo]] ter ustvarili demokratično, socialistično družbo, temelječo na lokalni samoupravi. Kot pravi [[revolucionar|revolucionarji]] so se odločno lotili [[nacionalizacija|nacionalizacije]], omejili so vpliv tradicionalnih središč moči, med njimi tudi [[Katoliška cerkev|cerkve]], ter se v zunanji politiki tesneje oprli na komunistično [[Kuba|Kubo]] in takrat še močno [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Američanom to ni bilo pogodu, ocenili so, da gre za prodor [[komunizem|komunizma]] na ameriško celino. Ko je leta 1981 postal njihov predsednik konservativni desničar [[Ronald Reagan]], je sklenil organizirati protirevolucionarje. Z velikim denarjem je podprl ustanavljanje
Novembra [[1984]] je razpisal predsedniške [[volitve]], na katerih je dobil 63 odstotkov glasov in [[10. januar]]ja [[1985]] prisegel kot predsednik. Pet let kasneje je na predsedniških volitvah izgubil proti Violeti Barrios de Chamorro, glavna vzroka za to pa sta bili velika gospodarska kriza in kruta državljanska vojna. Tudi leta [[1996]] in [[2000]] se je znova potegoval za predsedniški položaj, a je bil na obeh volitvah poražen. Novembra [[2006]] je Ortega vnovič zmagal na predsedniških volitvah.
| |||