Črnogorski vladarji: Razlika med redakcijama

*'''[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I. Njegoš]]''', Od 1860-1910 knez in od 1910-1918 (pravzaprav le do 1916, a po svojem prepričanju do smrti 1921) prvi [[kralj]] Črne gore. Od vseh Petrovićev je Nikola vladal najdlje. Pod njegovo vladavino je leta [[1878]] [[Berlinski kongres]] Črni gori priznal neodvisnost od Osmanskega imperija. Črno goro je razširil do obalnega mesta [[Bar]] in priključil tako imenovano "»Staro Hercegovino"«, današnji severni del Črne gore. Podprl je srbski vstaji v Hercegovini v letih 1875 in 1881. Skupaj s [[Srbija|Srbijo]] je vstopil v obe [[balkanski vojni]], kot tudi v [[prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]]. Po porazu Srbije leta [[1915]] so [[sile osi]] [[zasedba|zasedle]] tudi Črno goro. Kralj Nikola se je z vlado najprej umaknil v zavezniško [[Italija|Italijo]], od tam pa v [[Francija|Francijo]]. Nikola je bil privrženec skupne države s Srbijo, najprej pod njegovim vodstvom, pozneje po zgledu nemškega rajha z dvema suverenima kraljevinama. Leta [[1918]] se je zaman upiral priključitvi Črne gore Srbiji in je ni priznal vse do svoje smrti.

*'''Danilo II. Petrović''' (najstarejši sin kralja Nikole), [[prestolonaslednik]] Črne gore. Po smrti svojega očeta leta [[1921]] se je princ Danilo v francoskem pregnanstvu razglasil za "»kralja Črne gore"«, vendar je po nekaj dnevih naslov prepustil svojemu nečaku Mihailu. Umrl leta [[1939]].

*'''Mihailo I. Petrović Njegoš''' (sin princa Mirka in vnuk kralja Nikole), je bil razglašen za "»kralja Črne gore"« v pregnanstvu leta [[1921]], kar pa je leta [[1922]] postalo relativno nepomembno, saj je vlada v izgnanstvu razpadla. Umrl leta [[1986]] v [[Francija|Franciji]].