Drago Ivanuša: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
{{copyvio|url=http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=38}}
Vrstica 3:
Ustvarja predvsem na področju [[gledališče|gledališke]] in [[film]]ske glasbe, ter kot član različnih [[glasbena skupina|skupin]] ([[Brina]], [[Fake]], [[Hotel ideal]], [[Bast]], [[Stefbet Rifi]]). Prejel nekaj nagrad za filmsko in gledališko glasbo.
 
{{copyvio|url=http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=38}}
Drago Ivanuša je pianist, harmonikar ter skladatelj. Po študiju klavirja in harmonike se je začel intenzivno ukvarjati z jazzovsko glasbo. Sodeloval je s številnimi domačimi zasedbami, v glavnem kot pianist in skladatelj. Pred leti je ustanovil skupino Muskafiber, s katero je uspešno koncertiral ter snemal. Uveljavil se je tudi kot uspešen skladatelj scenske glasbe. Napisal je glasbo za več kot trideset gledaliških predstav. Sodeluje z režiserji: Dušanom Jovanovićem, Meto Hočevar, Sebastijanom Horvatom, Janezom Pipanom, Eduardom Milerjem itd.
Pomembnejše predstave: Ion (S. Horvat), Baal (E. Miler), Macbeth (J. Pipan), Tako je umrl Zaratuštra (J. Pipan) – tudi na CD plošči, Tri sestre (M. Hočevar), Cyrano de Bergerac (D. Jovanović), Kralj Lear (M. Zupančič), Kasandra (D. Jovanovič). Pomembno je tudi njegovo sodelovanje pri plesnih projektih, predvsem s koreografom Matjažem Faričem (10 stopinj pod ničlo in Pohujšanje). Je avtor glasbe za celovečerne filme: V leru (J. Burger), Porno film (D. Kozole), Kruh in mleko (J. Cvitkovič), in tudi za številne kratke in dokumentarne filme, televizijske in radijske oglase. Veliko komponira za male zasedbe, elektronska glasbila in simfonični orkester. Kot studijski glasbenik se pojavlja na prenekateri plošči različnih slovenskih izvajalcev, vseskozi pa sodeluje tudi s skupino Bast.
Leta 1999 je prejel nagrado zlata ptica za dosežke na področju gledališke in filmske glasbe.