Franz von Papen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
odstranjena verjetno skopirana vsebina - glej Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami/Uporabnik Feniks; preurejeno
Vrstica 19:
Franz von Papen je odigral vodilno vlogo pri razpustitvi nemške [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in pripomogel k temu, da je leta 1933 nemški [[kancler]] postal [[Adolf Hitler]].
 
Rodil se je [[29. oktober|29. oktobra]] [[1879]] v Werlu. Kot dedič bogate katoliške družine veleposestnikov je bil von Papen sprva poklicni vojak. Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil nemški [[vojaški ataše]] v [[Washington]]u, ko pa se je leta [[1915]] zapletel v mrežo vohunstva in sabotaž, so ga na zahtevo ameriške vlade odpoklicali. Do konca vojne je bil poveljnik štaba 4. turške armade v [[Palestina|Palestini]]. Po vojni se je vrnil v [[Weimarska republika|Nemčijo]] in vstopil v politiko. Med letoma [[1921]] in [[1932]] je bil poslanec ultradesnega krila stranke [[Centrum|katoliškega centra]] v nemškem državnem zboru [[Reichstag]]u. Čeprav je bil deloma povezan z nemškimi [[monarhija|monarhisti]], nekdanjimi [[plemstvo|aristokrati]], poslovnimi krogi in vojsko, sam ni imel posebnih privržencev, zato je bilo njegovo imenovanje na kanclerski položaj junija [[1932]] toliko bolj presenetljivo. Nemškega predsednika [[von Hindenburg]]a je vanj nagovoril njegov svetovalec general [[Kurt von Schleicher]].
 
Med letoma 1921 in 1932 je bil poslanec ultradesnega krila stranke [[Centrum|katoliškega centra]] v nemškem državnem zboru, tj. v [[Reichstag]]u. Junija leta [[1932]] je postal kancler. Von Papen se je z reakcionarno politiko in prizadevanji, da bi [[Weimarska republika|Weimarsko republiko]] nadomestil z avtoritarno vlado, zameril [[Kurt von Schleicher|von Schleicherju]], ki je hotel oblikovati široko ljudsko fronto s podporo prebivalstva. Schleicher ga je končno prisilil k odstopu in ga decembra 1932 zamenjal na kanclerskem položaju. Ker se je hotel maščevati Schleicherju, se je von Papen januarja [[1933]] sporazumel s Hitlerjem in [[von Hindenburg]]a prepričal, naj za kanclerja imenuje voditelja nacistov. Von Papen je naivno menil, da bo kot podkancler, čigar nenacistični nacionalistični kolegi so tvorili večino vlade, lahko obvladoval naciste. Čeprav je hitro spoznal zmoto, je Hitlerju služil še naprej. Med [[Noč dolgih nožev|uničenjem SA]] junija [[1934]] je komaj ušel smrti in kmalu odstopil s podkanclerskega položaja. Potem se je kot [[veleposlanik]] v [[Avstrija|Avstriji]] zavzemal za priključitev te države Nemčiji, končno pa je postal nemški veleposlanik v [[Turčija|Turčiji]].
Von Papen je sestavil [[desnica|desničarsko]] avtoritarno vlado brez politične baze ali volilne večine v Reichstagu. Da bi pomiril [[nacisti|naciste]], drugo največjo parlamentarno stranko, je [[15. junij]]a umaknil prepoved nacističnih jurišnih oddelkov [[SA]], [[20. junij]]a pa je razpustil [[Prusija|prusko]] demokratično vlado. V zunanji politiki je dosegel dejansko odpravo plačevanja vojne odškodnine. [[Hitler]], ki je hotel sam zavladati Nemčiji, je kljub temu ostal v opoziciji. Von Papen se je z reakcionarno politiko in prizadevanji, da bi Weimarsko republiko nadomestil z avtoritarno vlado, zameril tudi von Schleicherju,ki je hotel oblikovati široko ljudsko fronto s podporo prebivalstva. Schleicher ga je končno prisilil k odstopu in ga decembra [[1932]] zamenjal na kanclerskem položaju.
 
Aprila [[1945]] so ga [[zavezniki]] aretirali in ga kot [[vojni zločini|vojnega zločinca]] postavili pred [[vojaško sodišče]]. To ga je sicer oprostilo obtožbe sodelovanja v zaroti proti človeštvu, kot vodilnega nacista pa obsodilo na osem let zapora. Iz ječe so ga izpustili že leta [[1949]]. Umrl je 4. [[maj]]a 1969 v Obersasbachu.
Ker se je hotel maščevati Schleicherju, se je von Papen januarja [[1933]] sporazumel s Hitlerjem in [[von Hindenburg]]a prepričal, naj za kanclerja imenuje voditelja nacistov. Von Papen je naivno menil, da bo kot podkancler, čigar nenacistični nacionalistični kolegi so tvorili večino vlade, lahko obvladoval naciste. Čeprav je hitro spoznal zmoto, je Hitlerju služil še naprej. Med [[Noč dolgih nožev|uničenjem SA]] junija [[1934]] je komaj ušel smrti in kmalu odstopil s podkanclerskega položaja. Potem se je kot [[veleposlanik]] v [[Avstrija|Avstriji]] zavzemal za priključitev te države Nemčiji, končno pa je postal nemški veleposlanik v [[Turčija|Turčiji]].
 
== Viri ==
Aprila [[1945]] so ga zavezniki aretirali in ga kot [[vojni zločini|vojnega zločinca]] postavili pred [[vojaško sodišče]]. To ga je sicer oprostilo obtožbe sodelovanja v zaroti proti človeštvu, kot vodilnega nacista pa obsodilo na osem let zapora. Iz ječe so ga izpustili že leta [[1949]]. Umrl je 4. [[maj]]a 1969 v Obersasbachu.
<div class="references-small">
* (2006). ''Veliki splošni leksikon''. Ljubljana: DZS, str. 3207.
* {{Cite journal|last=Jones |first=Larry Eugene |year=2005 |title=Franz von Papen, the German Center Party, and the Failure of Catholic Conservatism in the Weimar Republic |journal=Central European History |volume=38 |issue=2 |pages=191–217 |doi=10.1163/156916105775563670}}
</div>
 
{{soldier-stub}}
{{politician-stub}}
 
{{GermanChancellors}}