Afera Mayerling: Razlika med redakcijama

'''Afera Mayerling''' je ime dobila po gradiču v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v katerem sta skupaj umrla ljubimca, takratni prestolonaslednik [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] princ [[Rudolf Habsburški (prestonaslednik)|Rudolf]] in njegova ljubica, takrat komaj 17-letna baronica [[Marija Vetsera]]. [[30. januar]]ja [[1889]] zjutraj so ju našli ustreljena v lovskem dvorcu v Mayerlingu. Rudolf, ki je bil nagnjen k naglemu menjavanju razpoloženja, naj bi najprej ustrelil Marijo, nato pa še sebe.

 

== Ozadje ==

 

Življenje kronskega princa Rudolfa, sina cesarja Franca Jožefa, je bilo vse prej kot srečno. S cesarjem, ki ga je velik del ljudstva oboževal , je bil Rudolf nenehno v sporih. Odkrito je simpatiziral z liberalci in veliko bolj kot politika ga je zanimala znanost. Ukvarjal se je z [[ornitologija|ornitologijo]], strastno je potoval (pogosto tudi pod izmišljenim imenom) in dal pobudo za [[enciklopedija|enciklopedijo]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] z naslovom Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Avstrijsko-ogrska monarhija v besedi in sliki).

 

 

[[1. februar]]ja zjutraj je bila Marija Vetsera v vsej naglici, pod policijskim nadzorom in tajno pokopana na pokopališču [[samostan]]a Heiligenkreuz. Ob 10. uri in 10 minut je policijski komisar že telegrafiral dunajskemu policijskemu načelniku: »''Vse urejeno''.«

V začetku je dvor želel afero prikriti. Najprej so objavili, da je prestolonaslednika zadela [[kap]], in od zdravnikov, ki so opravili obdukcijo, zahtevali, naj tako tudi poročajo. Šele ko so se pojavile vse mogoče govorice, je dvor [[1. februar]]ja [[1889]] v časopisu objavil, da se je prestolonaslednik ubil z [[revolver]]jem v trenutku »akutnega stanja nerazsodnosti«. Rudolfov tast, belgijski kralj [[Leopold II.]], je [[2. februar]]ja svojemu bratu pisal: »''Samomor in stanje nerazsodnosti sta bili edini možnosti, da se izognemo nezaslišanemu škandalu, katerega podrobnosti si ne upam zaupati niti temu pismu.''« Cesar [[Franc Jožef]] pa je menil, da je »vse drugo boljše od resnice«.