Aromatičnost: Razlika med redakcijama

Zgradbo 1,3,5-cikloheksatriena je benzenu prvi pripisal [[Friedrich August Kekulé]] leta [[1865]]. V naslednjih nekaj desetletjih je večina kemikov prelagano strukturo sprejela, ker je ustrezala večini takrat znanih [[izomerija|izomerij]] v kemiji aromatov. Edino odprto vprašanje, na katero niso znali odgovoriti, je bila benzenova izredna nereaktivnost v [[adicija|adicijskih reakcijah]]. Odkritelj elektrona [[Joseph John Thomson]], na primer, je v letih [[1897]]-[[1906]] med ogljikove atome v benzenu postavljal tri ekvivalentne elektrone.

 

Razlago izjemne stabilnosti benzena se običajno pripisuje [[seznam angleških kemikov|angleškemu kemiku]] in [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovemu nagrajencu]] [[Robert Robinson (znanstvenik)|Robertu Robinsonu]], ki je leta [[1925]]<ref>"CCXI.—Polynuclear heterocyclic aromatic types. Part II. Some anhydronium bases" James Wilson Armit and Robert Robinson ''Journal of the Chemical Society, Transactions'', '''1925''', 127, 1604–1618 [http://dx.doi.org/10.1039/CT9252701604 Abstract].</ref> skoval izraz ''aromatski sekstet'' za skupino šestih elektronov, ki se upirajo ločitvi.